Začetek
Kaj se dogaja


Dvakrat na Vršič natisni E-pošta
Prispeval Neža Eržen   
Nedelja, 26 Junij 2016 20:58

V petek sva se s Primožem odpravila na popoldansko plezanje na Vršič. Izbrala sva Vidovo smer, ki postreže z lepo lusko, lepo razgledno plato in previsom, (na srečo) izdatno obogatenim s klini in svedrovci. Do vrha sledi še nekaj lepih in nestresnih plezalnih mest.

Zaradi možnosti neviht je prvoten plan s plezarijo nad Okrešljem zamenjal sobotni Vršič, na zelen štrik pa se je navezal še Edo. Plezali smo senčen Kamenkov kamin in sončen Steber ob njem. Sploh zadnja smer je čudovita. V severnih stenah NŠG se je ta dan mudilo še kar nekaj navez Železničarjev, na vršiških serpentinah pa kar nekaj vztrajnih tekačev. Spontana skupna tura je uspela, skok v Jasno pa tudi.

kamenko 0kamenko 1kamenko 2kamenko 3kamenko 4kamenko 4akamenko 5kamenko 6kamenko 7

Zadnjič posodobljeno Ponedeljek, 27 Junij 2016 07:07
 
Kranjska poč pred nevihtami natisni E-pošta
Prispeval Poli   
Sobota, 25 Junij 2016 18:51

Z Rokom sva se med tednom domenila, da v soboto uženeva nevihtno napoved v kozji rog in zarana zarineva proti Vršiču. Izbrala sva Kranjsko poč in bila prva na vstopu. Pozdravilo naju je manjše snežišče in peskast vstop. Višje se je stena le osušila in otresla večine peska. Plezanje je lepo steklo, vmes sva se uspešno spopadla še z enim peskastim odstavkom in se nekaj pred deseto zjutraj že nastavljala prijetnemu vetriču na zeleni preprogi Nad Šitom glave. Rokc se je odlično obnesel in suvereno opravil z vsvemi pastmi zgodnje sezonskih smeri (beri kot: majavi oprimki, naloženo peskovje in kamenje, vlažna do sluzasta skala...). Fino je bilo. V sosednji Tandari Mandari sta krake pretegovala Jirži in Slavc. 

vrsic 001

vrsic 002

vrsic 003

vrsic 004

vrsic 005

vrsic 006

vrsic 007

vrsic 008

vrsic 009

vrsic 010

 

Zadnjič posodobljeno Sobota, 25 Junij 2016 19:01
 
Lanski dopust v Severnem razu Male Mojstrovke natisni E-pošta
Prispeval Željo   
Četrtek, 23 Junij 2016 18:11

Vzel sem dopust, poklical Klobuka, ostalo je poezija... Vreme je bilo zelo poletno, tako sva si že tako kratek pristop krajšala s švicanjem in ogledovanjem vršacev ter ostenj sosednjih gora. Snega je le še za vzorec, krajne zevi pa nič preveč zlovešče. Do stene se enostavno dostopi s čevlji za pristope. V severno steno NŠG in Male Mojstrovke sva se zagnala prva. Kasneje so v sosednjo NŠG vstopali še drugi zanesenjaki. Smer je lepo opremljena, če ni svedrovcev, pa so pogosti klini. Nekaj veščin nameščanja in zabijanja sva na sidriščih ponovila tudi sama. O smeri, Severni raz (Mala Mojstrovka, S stena, IV/III-IV, 300 m) ne bi izgubljal besed, saj je verjetno ena najbolj plezanih pri nas. Je lepa, z dovolj kakovostno skalo in enostavno orientacijo. Ponuja tudi več možnosti, tako da si lahko plezanje še dodatno začinimo. Sestopala sva po Hanzovi, grlo ohladila pa na Erjavčevi. Lep dan. Na še mnoge take...

 

20160623 08201320160623 08365620160623 11110620160623 12303320160623 123253

Zadnjič posodobljeno Četrtek, 23 Junij 2016 18:11
 
Par pervestvenih v Novem vrhu: Prijetno domače in Muskelfiber natisni E-pošta
Prispeval Silvo Vrhovec   
Četrtek, 23 Junij 2016 17:51

PRIJETNO DOMAČE: III/II, 120 m, 35 minut

Plezala: Silvo Vrhovec in Marko Leban, 19.6.2016

OPIS: Vstop je enak kot pri smeri Prva železniška (ki se nadaljuje desno), smer Prijetno domače pa se nadaljuje naravnost po neizrazitem razu. Pri tem iščeš lažje prehode, ki te pripeljejo do vrha. Kvaliteta kamna je mešana. Največja težavnost je III/II. Smer je prijetna in domača.                                    

DOSTOP: Peljemo čez vas Rut in naprej po gozdni poti do zapornice. Tam pustimo avto in nadaljujemo po markirani poti, ki vodi na Rodico. Pri škarpi iz kamna zavijemo v ruševje in nadaljujemo do grape (grapa nad Grantarsko poseko). Po njej lahkotno plezamo in pridemo do vznožja. V grapi so skoki ocenjeni s težavnostjo III. Čas do vznožja je 1,5 do 2h.

SESTOP: Desno po sestopni grapi, ki nam skrajša čas spusta (težavnost I/II), ali pa levo, po poti za Rodico nazaj v dolino (čas: cc. 2h)

 

MUSKELFIBER: IV+/III-IV, 130 m, 1h
Plezala: Marko Leban in Silvo Vrhovec, 19. 6. 2016

OPIS: Smer vstopi na najnižjem delu 150 metrske skalne tvorbe zahodnega dela Novega vrha, okrog 4 metre levo od vstopa smeri Še je čas. Kratko vstopno zajedo (IV, ostal rdeče pobarvan klin) zapustiš po nekaj metrih in plezaš proti levi na raz. Nadaljuješ naravnost gor, ko se približaš desni sosedi - smeri Še je čas skreneš proti levi.
Prečiš smerPrva železniškain si urediš stojišče. Nadaljuješ rahlo proti levi navzgor, da uloviš markantno rampo, ki se na pogled na vrhu prekine. Po rampi plezaš po njenem levem robu (raziču), do manjšega zagozdenega balvana, kjer si v kotanji za njim urediš stojišče.
Od tu naprej te čaka kratko a sladko plezanje z miniaturnimi oprimki in stopi v skalni plošči z enega kosa. Zadeva zgleda težja, a ko zaplezaš se ti navzgor obrnjeni za blazinico prstov veliki oprimki kar sami ponujajo. Iz kotanje nadaljuješ direktno navzgor po gladki plošči (IV+), ko dosežeš levi rob, se po dobro razčlenjeni plošči, kjer so ostali trije klini, usmeriš proti sredini do vrha. Tu se rampa ne prekine ampak nadaljuje v lažji svet po katerem po nekaj metrih dosežeš greben levo od vrha Novega vrha.

DOSTOP: S parkirišča visoko nad Rutom (okrog 1035 m.n.m) sledimo planinski poti, katera kmalu zapusti makadamsko gozdno cesto in se usmeri proti Rodici. Po njej gremo do prvega močnega levega ovinka (lepo zgrajen podporen zid), od tu nadaljujemo naravnost skozi rušje v izrazito grapo (grapa nad grantarskim gozdom). Sledi vzpenjanje po grapi, ki jo prekinjajo krajši skalni skoki (III/I-II). Po njej dosežemo vznožje Zahodne stene Novega vrha (s parkirišča 1.5 do 2 uri).

SESTOP: Lahko po Sestopni smeri v Vzhodni stena Novega vrha, ali pa po planinski poti preko Rodice na izhodišče nad Rutom (v vsakem primeru okrog dve uri hoje ali lažjega plezanja).

20160619 08452520160619 104313Muskelfiber in Prijetno domače

 

Zadnjič posodobljeno Četrtek, 23 Junij 2016 20:57
 
Reševanje poškodovanega natisni E-pošta
Prispeval Miloš Ulčar   
Četrtek, 23 Junij 2016 17:14

Potem ko sem zadnja dva tedna čakal, da bo vreme, pa da bo kak inštruktor imel čas, pa da se bo vse poklopilo, je Neli v sredo na FB objavila, da ima lepo vreme in voljo, nima pa avta. Jaz sem imel še avto in sva se hitro dogovorila. V sredo zjutraj sva bila že na Vršiču, srečala Katjo in Dohtarja in se odpravila na severno stran Mojstrovk. Cilj: Kranjska poč. Na melišču pod steno je še kar nekaj snega, idealno za trening uporabe kladiva namesto cepina. Ker je liknja med snežiščem in steno precejšnja, na hitro preplezava manjši stolpič ob strani, se naveževa in Neli se požene naprej. Prvi cug opravi na hitro in že kriči "varujem".  Prvih 10-15 metrov je "blatni dol", vse mokro, blatno, spolzko. Potem pa se le izkopljem in že sem v suhi skali, začne se uživanje. Potem pa kar naenkrat - dvignem levo nogo, stopim, se dvignem skoraj do konca in FUCK - zaboli v mišici. Nekako se povlečem še meter, dva, masiram, sproščam nogo - mislim, saj je samo krč, bo popustil. Pa noče. Takoj ko obremenim boli kot hudič. Neli me bo ubila, si mislim, sam nimam kaj. Neli javim, da ne morem naprej. "Pridi do mene, saj bo", kriči nazaj. OK, masiram še malo in poskusim še enkrat - no way. "Ne gre, ni šans, sorry..." Neli me spusti za kaka dva metra na poličko, na dveh frendih naredim štant se zavarujem in odvežem s štrika. 15-20 min pozneje je pri meni. "Kaj je, si v redu?" "Ja, sam na nogo ne morem stopit, poškodba mišice - počena, al kaj jaz vem". Sledi še par ne prav lepih besed, ki opisujejo duševno stanje in niso za javnost. "OK, abzajlam do dol pa pridi za mano, bo šlo? Znaš?" "Ja, ja, seveda " odgovorim. Lažje reči kot narediti. Ker nisem v vpadnici štrika in ker lahko uporabljam le eno nogo, me dvakrat lepo zavrti, drugič zaniham kakih 5 metrov in treščim v steno. Nastrada komolec. Nekako se le spustim do dna snežišča. Potem sledi mukotrpna hoja do Vršiča - skoraj dve uri in pol. Neli me podpira, spodbuja, pomaga. Na koncu se le privlečeva do avta, ključe prepustim Neli in odpeljeva se k Lačnemu Kekcu v Kranjsko Goro na pijačo in mineštro. Pot do Ljubljane pa mine ob dvignjeni strehi, kot bi mignil in ugotoviva, da sva se vseeno imela super in da se še vrneva dokončat najin cilj. Jaz pa upam, da se do Dolomitov mišica pozdravi. Pa Neli en velik THX :-)

 

20160622 10090920160622 10330920160623 164725

Zadnjič posodobljeno Četrtek, 23 Junij 2016 19:42
 
<< Začetek < Prejšnja 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 Naslednja > Konec >>

Stran 1 od 133
© AO Železničar | Template by vonfio.de

Spletna stran AO Železničar za svoje funkcionalnosti uporablja spletne piškotke (cookies), ki ne hranijo osebnih podatkov. Zakonodaja od nas zahteva, da vas vprašamo za dovoljenje. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na teh straneh? Če se z uporabo piškotov ne strinjate, prosim, da zapustite to stran! Več o tem najdete tukaj.

Strinjam se z uporabo piškotov.

EU Cookie Directive Module Information