Začelo se je v soboto ko smo šli jst, Neli, Poli in Kruh v Mlinarco pogledat kako izgleda v soncu :). Takoj je blo jasno da sonca ne bo. Zavila sva pod Lešarjevo peč kjer sva želela zlezt Talevo smer. Na vstopu poskusiva malo poplezat ampak sva zaradi premrzlih prstov in mokre smeri s težkim srcem obrnila nazaj v dolino. Šla sva na Vršič in zlezla Steber ob Kamenkovem kaminu. 

Naslednji dan sva se odpravila v Begunjščico zlezt Janc-Mali. Uživala v lepem   vremenu in plezariji.

Ostal je še ponedeljek ko sva še enkrat odšla pod Begunjščico z namenom da zlezeva Šentansko smer. Ampak naju je dobesedno spralo iz tretjega cuga. :)
Vikend je bil odlicen !

S Špelo sva, po načelu prijetno s koristnim, izkoristila nekaj prostih popoldnevov in se odpravila iz Krakowa proti 20 km oddaljenim dolinam Bedkowska, Kobylanska in drugim. Iz centra Poljske kulturne prestolnice sva v hipu prispela v zeleno okolico mesta, z nekaj malega iskanja pa tudi hitro našla eno izmed številnih plezališč v tamkajšnji okolici - Labajowa. Dostop je v smislu Vranskega: pripelješ-parkiraš-plezaš, z urejenim parkiriščem, obilo prostora pod vznožjem 'osamelcev' in živahno športno plezalsko sceno. Smeri so precej pokonci do previsne, SZ lege, v dokaj čvrstem jurskem apnencu, dolge do 20m, od ocene IV navzgor. Sledil je krajši trek z namenom ogleda številnih manjših in večjih sten ter osamelcev, ki so na gosto raztreseni po obeh dolinah ter povečini tudi opremljeni.
Kot zanimivost pa zaznamek, da se Poljska težavnostna lestvica razlikuje od francoske in UIAA. Je namreč podobna UIAA, le da je navzgor niso odprli in je ostala pri VI. Po VI+, ki jo cenijo za 6a+, sledi VI.1=6b, VI.1+=6b+, VI.2=6c in tako naprej. Popoldnevi dobro izkorišceni, prostori pa vredni obiska.

Včeraj smo šli Kruh, Septoleta, Gres in jst v Mlinarico pogledat, kako se pleza na lep sončen dan. No, pozdravili so nas oblaki, v meglo zaviti vrhovi, veter, mraz in mokre pečine. S Kruhom sva zavila pod Zidno steno, Gres in Septoleta pa pod Lešarjevo peč. Kako sta se imela, bosta sama povedala :), midva s Kruhom sva uživala ob premrlih prstih, mokrih grifih ter vetru v laseh :). Kljub temu nama je uspelo preplezati novo lahko smer. V njej sva pustila en klin, ocenila s IV+ in na sestopu dočakala sonce :).

Glede na to, da je strežnik odporen proti Anžetovim prispevkom (p.s. stanje se je končno uredilo), je tule kratka reportažica z našega dela sardinske odprave. Naša skupinica (Zala, Špela, Matevž in še okoli 10 neželezničarjev) se je večinoma zadrževala v okolici Cala Gonone. Plezali smo praktično vsak dan: malo ob morju na precej "musavi" skali in malo več na platkah z ostrimi grifki. Tukaj nas je še posebej navdušilo plezališče La Poltrona. Nekje na sredini tedna smo se odpravili na sever v Cala Spinoso pogledat Korziko in granit. Obiskali smo tudi super opremljeno plezališče malo bolj na jugu Villaggio gallico. Proti koncu se je vreme nekoliko poslabšalo, zato smo se zadnji dan odpravili na pohod v kanjon Gola Su Gorropu. Zaradi predhodnega dežja, je bilo treba že na začetku kanjona zaplavati v mrzli vodi. Ko je spet začelo grmeti, smo se vseeno raje obrnili, tako da do konca kanjona nismo prišli. Bilo je fajn, ampak naslednjič gremo definitivno z letalom iz Trsta!