Končno sem to sezono ubodel en turni smuk. Bivanje v Ljubljani ni nič kaj vzpodbudno za tovrstne dejavnosti, a ker je že januar in januarja naj bi bila zima, sem se vseeno odločil, da bi šel končno tudi kaj smučat. Naj prej je bila ideja za Avstrijo, a ker so za tiste kraje napovedovali neko sneženje smo se odločili za Sella Neveo in sedlo Vršič (Ursic) pod Kaninom. Izbira je bila zelo dobra. Razmere so me pozitivno presenetile. Vzpon najprej po smučišču do koče Gilberti je minil hitro. Nadaljevali smo po lepo uhojeni špuri do sedla. Turnih smučarjev je bilo danes na tem koncu kar nekaj. Na sedlu je malo pihalo zato se tam nismo dolgo zadrževali. Spust je bil presenetljivo dober. V glavnem trd sneg, ki se je le redko predrl. Ker je smučišče zasneženo z umetnim snegom, smo se do avta prismučali brez poškodb na smučkah. Bil je lep dan.

Na novega leta dan smo s celine spet zavili proti mediteranu in pristali v Črnem kalu. Gužve ni bilo, v sivem skalovju je le nekaj navez pretegovalo svoje ude, sonce in veter pa sta poskrbela za odlične plezalne razmere. Glede na formo, ki je ni, in glede na mojo tehniko, ki je tudi ni, je samo en polet v smeri precej dober rezultat . Aja, pa vse najbulše v srečni številki 13 .

Danes smo se Tedijevi, pa Borut pa jst zapeljali v VIpavo na lekcijo travmiranja v platah . Sunce je žgalu, travme so bile številne, mi pa vztrajni. Za popolni konec dneva smo še malo matrali balco na fuzbalskem igrišču, kjer nam je Lovrič pokazal nekaj for. Mogoče bi morali zamenjati šport, ker nam gre brcanje bolj od nog kot plezanje .