V soboto smo tečajniki AoŽ napadli skalovje v Napoleoniki. Pregovor rana ura zlata ura nam ni prišel čisto nič prav, saj ko smo stopili iz avtomobilov, smo mislili da smo zašli,da smo kje v sibiriji.

Čez dan se je temperatura le dvignila,tako da smo uspeli zlesti nekaj smeri. Popoldan je celo začelo rahlo snežiti, tako da smo jo hitro popihali(takoj, ko se je pojavil izgubljeni Dalenjc).

Včeraj smo se Kruh, Metek, SlaTki, Rambo in jst zbudili na Okrešlju z željo plezati . In tako smo se podali proti Turski gori, ker smo čutili neizmerno željo po ritju po nepredelanem snegu in praskanju po skali. Za potešitev naših silno močnih in nerazumljivih želja smo zarinili v Szalajev greben. Itak, da smo se zajebali a vztrajali do mraka, ko smo se po rešilni bilki, cviling imenovani, pobrali iz stene v Turski žleb . V smeri je bilo vsega na pretek, edino dobre razmere so bile bolj redke . Ne glede na vse, je bilo fajn, "ludo i nezaboravno" bi se reklo .

Končno sem to sezono ubodel en turni smuk. Bivanje v Ljubljani ni nič kaj vzpodbudno za tovrstne dejavnosti, a ker je že januar in januarja naj bi bila zima, sem se vseeno odločil, da bi šel končno tudi kaj smučat. Naj prej je bila ideja za Avstrijo, a ker so za tiste kraje napovedovali neko sneženje smo se odločili za Sella Neveo in sedlo Vršič (Ursic) pod Kaninom. Izbira je bila zelo dobra. Razmere so me pozitivno presenetile. Vzpon najprej po smučišču do koče Gilberti je minil hitro. Nadaljevali smo po lepo uhojeni špuri do sedla. Turnih smučarjev je bilo danes na tem koncu kar nekaj. Na sedlu je malo pihalo zato se tam nismo dolgo zadrževali. Spust je bil presenetljivo dober. V glavnem trd sneg, ki se je le redko predrl. Ker je smučišče zasneženo z umetnim snegom, smo se do avta prismučali brez poškodb na smučkah. Bil je lep dan.