Včeraj sva tudi z Domnom izkoristila lepo vreme in se podala v Vežico. Zlezla sva popularno Geršak-Grčar (V+, 390m). Zadeva ni zastonj popularna; kjub temu, da gre za eno najlažjih smeri v Vežici, postreže z odlično navpično plezarijo in bleščečo belo skalo, kjer so grifi ravno tam, kjer bi si jih človek želel. Opremljenost je dovolj dobra, (običajno dobri) klini so tam, kjer so lahko, a človek ob odlični skali kar malo pozabi na varovanje. Metulji (friendi) kaj dosti ne pridejo v poštev, a jih je nekaj dobro imeti za gornji del. Varovališča so opremljena s svedrovci, kar ni slabo, ker bi ob ročni izdelavi sidrišč množice, ki se valijo čez smer, redke primerne poke za kline ze zdavno razbile. Vmes svedrov ni, če boš kakšnega vpel, vedi, da nisi več v GG, pač pa v navrtani smeri Tik pred dvanajsto (tudi zelo proporočljiva smer), ki se vije v okolici GG. Skica in opis v Miheliču sta dobra.

V zgornjem delu, kjer skice zmanjka, začneš nekako na sredini travnate grede in slediš nekakšni rampi desno navzgor. Tik pred robom stene (nikar na rob, rušje!) zaviješ levo (varovališče) in nadaljuješ levo gor v skalni usek. Za usekom se lahko razvežeš in nadaljuješ desno gor do vrha Vežice.