Malo z zamudo, a vendarle še naše nedeljsko pohajkovanje... Robi, Domen in jaz smo se odpravili k sosedom v Italijo, natančneje v Bele vode. Naš cilj je bila Visoka bela špica, mahnili pa smo jo po severnem razu. 

Z Domnom sva se prvič odpravila na alpinistično turo, zato malo treme, a predvsem navdušenja ni manjkalo. Po daljšem dostopu, ki se začne po lepi gozdni poti, je sledila še potka po nekem šodru, po kateri sta Robi in Domen bila kar v prednosti pred menoj. No medtem, ko je sonce že veselo pripekalo, sem si resnično želela, da bi bila gams ali kozorog. Robijeva ideja o ptiču je bila sicer še boljša ja. Lepo bi lahko priskakljala ali priletela pod steno, ampak dobro ostanimo realni. Smo pa v bližini bivaka lahko opazovali domačina, ki se je ležerno sprehajal po svojem teritoriju.

Moja dva sotrpina sta me že čakala pri bivaku, ko mi je le uspelo ju presenetiti od zadaj in ju še nakepati  

Malo smo posedeli in uživali v razgledu, nato pa je le sledil naš vzpon. Prav veličastno je zgledal ta severni raz. Pred nami sta plezali dve navezi in na nasprotni steni je še nekaj migalo. V čisti tišini se je le kdaj pa kdaj slišalo kako nekje odmeva: "Podriiiii varooovanjeee ... " Z Domnom pa sva enkrat celo uspela razločiti, da so nekje še italijani plezali. Saj besed se ni dalo prepoznati, samo njihov naglas in hitrost govora. Še v hribih hitro govorijo. No Robiju je uspelo še med plezanjem fotografirat!

Sama smer je zelo lepa, z enim delčkom, kjer se je potrebno pomartrati, a ko imaš na voljo samo pot navzgor, ni nič nemogoče. Brez dobre volje pa se seveda ničesar ne lotimo. 

Skala se mi ni zdela pretirano krušljiva, je pa seveda potrebno biti pazljiv. Štanti so navrtani, vmesno varovanje pa je bolj savinjsko opremljeno, zato smo si pomagali kdaj pa kdaj s kakšnim frendom. Zato pa jih imamo ane  

Za vsakim preplezanim metrom so se vedno bolj vztrajno oglašali naši želodčki in na vrhu smo si končno privoščili zaslužen sendvič.  in prelep razgled.

Sledil je še sestop, malo peš, trije abzajli in nato spet šodrovanje po šodru. Od bivaka smo jo nato mahnili proti avtu in veselo domov. Od obeh prvošolčkov en veeeeliiiik hvala Robiju za tole lepo turo!