|
Prispeval Robert Hočevar
|
|
Sobota, 07 Avgust 2010 17:24 |
|
Prva asociacija, ko sem se pripeljal v Ailefroide je bil Val di Mello,
ki sem ga obiskal dve leti nazaj. Dolina na koncu sveta obdana z granitnimi stenami po katerih se spuščajo slapovi.
Ailefroide leži v narodnem parku Ecrins v Haute-Alpes, Francija. Najbližji večji kraj je Briancon skozi katerega smo se pripeljali preko Italije in prelaza Montgenevre.
Ailefroide je manjši kraj z velikim oziroma ogromnim avtokampom. Poleg avtokampa je tu še trgovina Spar, trgovina z gorniško in alpinistično opremo, še ena trgovinica, hiška z gorskimi vodniki, hiška s turističnimi informacijami, hotel in še nekaj hišic.
|
|
Več ...
|
|
Prispeval Robert Hočevar
|
|
Četrtek, 22 Julij 2010 21:46 |
Doletela me je izjemna čast napisati poročilo o taboru našega ferajna v Dolomitih.
Tabor se je uradno začel desetega julija v kampu Rocchetta (Cortina d'Ampezzo), čeprav smo skoraj vsak dan dobili še kakšnega zapoznelega prišleka. Vremenska napoved nam v prvih dneh ni obetala nič dobrega, zato so pesimisti že prvo noč na kup zbirali karte in različne družabne igre. Na koncu tabora smo ugotovili, da so se nas bogovi usmilili in nam podarili še lepše vreme kot je bilo lansko leto.
|
|
Več ...
|
|
Prispeval Jure Forstnerič
|
|
Nedelja, 23 Maj 2010 23:37 |
|
Francija - Provansa - frikat in te reči. S temi Robijevimi besedami se je 'uradno' naznanilo, kaj bomo počeli čez prvomajske praznike 2010. Po dogovarjanju preko foruma in elektronske pošte je kar naenkrat bil že petek - in čas za odhod. Presenetljivo nismo praktično nič zamujali - okoli pol enajstih zvečer smo se dobili pri Ireni, kjer se je naši trojici (poleg mene še Anže in Blaž) pridružila še Irenina kolegica Joži, vozili pa smo skupaj s Stenom in družino. Po obvezni uvodni birokraciji (spoznavanje, 'small talk', kratek postanek na bencinski črpalki) smo se le odpravil na pot, najprej čez severno Italijo, kar pa je večina potnikov rdeče Toyote tako ali tako prespalo. Še najbolj posrečen je bil revež Blaž, ki se je na natanko dve uri zbujal in spraševal, če je voznik še OK za vožnjo (ah, seveda, kaj pa je dvanajst ur, dej no dej). Ne vem točno čemu je to počel, saj se mi zdi, da bi on mirno spal, tudi če bi avto postal suženj fizike in končal na strehi.
|
|
Več ...
|
|
Prispeval Jera Jelenc
|
|
Ponedeljek, 29 Marec 2010 10:30 |
|
V času od 24. do 28. marca je na Zelenici potekal alpinistični tečaj zimske tehnike, ki smo se ga udeležili tudi trije Železničarji: David, Miha in jaz. Kljub neugodnim razmeram smo od njega odnesli maksimalno!
|
|
Več ...
|
|
Prispeval Špela Verovšek
|
|
Petek, 12 Februar 2010 18:42 |
|
Udoben kavč, internet, povšterček s svežo prevleko, dodatna električna pečka v spalnici, tuširanje z vročo vodo do onemoglosti, savna, džakuzi (ok no, mal nalagam), ogrevani štenderji za čevlje, neomejena količina kave za zajtrk, troslojni wc-papir, ...A če smo šli plezat, al kva!? Ja seveda smo šli!
|
|
Več ...
|
|
Prispeval Jan Boštjan
|
|
Sreda, 10 Februar 2010 00:20 |
|
Zimske razmere že na poti. Ko smo predrli karavanke se je na cestišče usipal sneg, da je bila povprečna hitrost celih 80 km/h. Počasi in varno, so rekli.
V kočo smo prispeli dosti kasneje, kot smo načrtovali. Tako smo se z nekaj zamude odpravili pod slap. Zaradi obilice novo zapadlega snega, je bilo napredovanje po celcu dokaj počasno. Pa smo pod slapom teorijo še spravili v prakso (varovališče, vrtanje v led, zabijanje cepinov, gibanje v ledu,..). V slapu smo napeljali vrvi, da so tečajniki dobili malo okusa kaj jih čaka. Ko so se oglasili želodčki, otrpnile ročice, ko smo bili nekateri že čisto mokri, smo se odpravili v kočo na toplo. Sledila je večerja, pir, projekcija g. Kamerlanderja, druženje, pir,pir,pir,...
Naslednji dan pa je šla skupina smučarjev in bordarjev, pod vodstvo ateka Steviča, raziskovat strmine. Ostali, smo se spravili v slapove. Kasneje so se nam pridružili še smučarji in smo do večera plezali.
Zahvalil bi se Stevotu za prepotrebno podporo pri izvedbi ture in Mitji Praprotniku za požrtvovalnost in aktivno sodelovanje ter nadzor tečajnikov pri delu. In seveda, vsem šolarjem za potrpežljivost, pozornost in vztrajnost.
To je uradno poročilo. Tista, prava reportaža, s fotogradivom in dokazi.....sledi!!
....ja res je bilo fino...!!
Boštjan |
|
|
Reportaže
