Člani odprave

Urban Golob (AO Ljubljana - Matica, vodja odprave)
Uroš Samec (AO Ljubljana - Matica, pomočnik vodje)
Urban Ažman (AO Radovljica)
Tadej Golob (AO Železničar)
Samo Krmelj (AO Ljubljana - Matica)
Rok Blagus (AO Ljubljana - Matica)
Žare Guzej (zdravnik odprave)
Marjan Žiberna (spremljevalec, treker)
Potek odprave

23.09. Polet z Brnika prek Dunaja v Katmandu.
24. - 25.09. Urejanje formalnosti v Katmanduju.
26. - 28.09. Čakanje na polet v Luklo zaradi slabega vremena.
29.09. Polet s helikopterjem do Lukle.
29.09. - 03.10. Dostop skozi Namče Bazar, Thame in Arye v bazni tabor (5100 m) ob ledeniku Sumna.
04.10. Urejanje baze.
05.10. Postavitev ABC na višini 5550 m pod J steno Nangpai Gosuma I oz. Pasang Lhamu Chulija. Vsi razen Urbana Goloba, ki se vrne v bazo, prespijo v ABC in se vrnejo naslednji dan.
06.10. Dan počitka, Urban Golob zaradi lažjega vnetja sečil odide za nekaj dni v Namče zaradi boljšega delovanja antibiotikov.
09.10. Urban Ažman, Samo, Uroš,Tadej in Rok gredo do ABC, kjer prespijo.
10.10. Ob 2. uri zjutraj se odpravijo proti steni. Ažman se zaradi zastrupitve s hrano slabo počuti, zato se vrne v ABC. Ostali so ob 4. uri pod steno. Počakajo na dnevno svetlobo in ob 6.30 vstopijo v steno, v šestih urah preplezajo 350 m ter prespijo pod opastjo na višini 6150 m.
11.10. Z nočnega bivaka opravijo devet spustov, pridejo v ABC, posušijo opremo, ob 14. uri so že v bazi.
12.10. Ažman in zdravnik se odpravita proti Dzasampatseju. Vreme je slabo, sneži, šotor postavita na sedlu 5.650 m. Ponoči sneži.
13.10. Ažman in Guzej se vrneta v bazni tabor. Iz Namčeta se vrneta tudi Urban Golob in Marjan, Urban z močno pljučnico, zato mu zdravnik svetuje takojšen sestop in odhod v domovino. Še isti dan odrineta (Urban in Žare) v dolino.
14.10. Vreme je slabo. Sneži. V bazi do večera zapade 30 cm snega.
15.10. Še vedno čakajo na lepo vreme. Tadej se odloči, da se bo pridružil Urbanu Ažmanu pri vzponu na Dzasampatse.
16.10. Samo, Rok in Uroš se odpravijo v ABC.
17.10. Samo, Rok in Uroš vstopijo v JZ steno Nangpai Gosuma I ob 5 h. zjutraj. Do 16. ure preplezajo 650 m stene in za silo postavijo šotor na snežnem balkonu pod skalno stopnjo. Do vrha je še 200 metrov stene in 700 metrov grebena. Počutijo se dovolj aklimatizirane, da naslednjič poskusijo doseči vrh. Urban, Tadej in Marjan se odpravijo do sedla pod JZ steno Dzasampatseja, kjer prespijo v šotoru. (sedlo: 5650 m, vrh 6296 m).
18.10. Samo, Rok in Uroš podrejo šotor in ga skupaj z nekaj opreme pustijo na višini 6.400 m in se odpravijo v ABC, ob petih popoldan pa so že v baznem taboru. Tam jih pričaka Žare, ki je pospremil do Lukle Urbana Goloba.
Tadej in Urban ob 12.45 dosežeta vrh Dzasampatseja).
19.10. Urban, Tadej in Marjan se ob 10. uri vrnejo v bazo. Ostali počivajo.
20.10. Počitek. Uroš se zdravi po nočni zastrupitvi s hrano.
21.10. Uroš, Samo in Rok odidejo do ABC.
22.10. Rok, Samo in Uroš se odpravijo iz ABC ob enih ponoči. Ob treh so začeli s plezanjem. Do 15.30 so preplezali 850 metrov stene; postavijo šotor na grebenu 6650 m visoko.
23.10. Rok in Samo se odpravita na ogled grebena nato pa počivajo.
24. 10. Ob 1:30 začnejo s plezanjem grebena. Ob 9. uri so na vrhu. Ob 12.30 so spet pri šotoru. Podrejo ga in začnejo s spusti po vrvi in ob 20.uri so v ABC.
26.10. Odhod iz baze, Arje - Namče.
27.10. Žare in Uroš na konju odideta v Luklo, ostali ostanejo še en dan v Namčeju.
28.10. Žare in Uroš prispeta v Katmandu
29.10. Uroš se zaradi omrzlin vrne domov, vsi ostali iz Lukle priletijo v Katmandu.
02.11. Na Brnik se vrnejo tudi ostali člani odprave

MALI PRINC
Tadej Golob in Urban Ažman
5 / M5+, 650 m, 8 h,
18.10.2004

Urban Ažman in Tadej Golob sta opravila prvi vzpon prek južne stene in prvi pristop na vrh do sedaj. S plezanjem sta začela ob šesti uri zjutraj iz šotora, ki sta ga z Žaretom postavila na ostrem grebenu teden dni prej.
Začetni del smeri vodi po lahkem kombiniranem grebenu, ki se konča s strmo skalno stopnjo. Tu sta se prvič navezala in varovala čez težji del. Nad stopnjo sta nadaljevala nenavezana in se ponovno navezala šele v osrednjem delu stene, kjer je bilo potrebno prečiti nekaj lednih razpok ter poiskati prehod med seraki.
Počivala praktično nista, ustavljala sta se le toliko, da sta pila in slekla obleke, saj je sonce neusmiljeno pripekalo.
Zadnjih tristo višinskih metrov je predstavljala snežna vesina s konstantno naklonino 60° - 65°, mestoma do 70°. Vršni del (20 m) pa je bil položen.
Na vrhu sta slikala, spila nekaj čaja ter pričela s sestopom. Pozno popoldne, po štirih urah sestopanja, sta utrujena prispela do šotorčeka na grebenu.
V smeri v sta imela idealne snežne razmere.
Smer še nima ponovitve.