Zakaj v gore z gorskim vodnikom?
Ker je varneje!

Morda se boste vprašali, zakaj v gore z gorskim vodnikom, ko pa imamo naše gore preprežene s stotinami kilometrov dobro označenih in zavarovanih poti in so oskrbovane planinske koče skorajda za vsakim vogalom, poleg tega pa moramo vodnika še plačati. Odgovor je preprost - zato ker je varneje. Varneje pa je prav zaradi vsega že povedanega in zaradi tega, ker bo gorski vodnik na turi poskrbel za vse in bo vaša edina skrb hoja, plezanje ali turno smučanje... skratka uživanje.

Na alpinističnem odseku Železničar se z gorskim vodništvom aktivno ukvarjata dva naša člana.

Bojan Pograjc - gorski vodnik z mednarodno licenco od leta 1998

Rojen 29. septembra 1961 v Ljubljani, kjer tudi živi z ženo Lariso in sinom Vidom.
Z vzponi je pričel leta 1979. V svoji gorniški in vodniški karieri je opravil več sto plezalnih vzponov. Sodeloval je na odpravah v Ande in kanadsko Skalno gorovje, 1991 pa bil inštruktor v nepalskem Manangu. Poleg tega je obiskal še yosemitski narodni park, večkrat grško Meteoro, Škotsko, Novozelandske Alpe ter sistematično preplezal številne ledne stene v Zahodnih, Centralnih in Vzhodnih Alpah. Od 1987 do 1991 je petkrat zapored dosegel takratni republiški razred vrhunskega alpinista.
Leta 1983 je opravil alpinistični izpit in postal 1986 alpinistični inštruktor. Od 1989 je reševalec, od 1991 pa tudi inštruktor Gorske rešąevalne službe Slovenije. 1991 je opravil še predpisane izpite za pripravnika in postal po dveh letih obveznega pripravništva v letu 1993 potrjen poklicni gorski vodnik. Tega leta se je tudi udeležil dodatnega gorniškega usposabljanja na Ecole nationale de ski et alpinizme v Chamonixu. V letu 1998 je bil med prvimi petnajstimi slovenskimi gorskimi vodniki, ki so pridobili licenco Mednarodne zveze zvez gorskih vodnikov.

Zvonko Požgaj - gorski vodnik z mednarodno licenco od leta 2003

Rojen 10. aprila 1969 v Ljubljani, elektrotehnik, 1997 diplomiral na FOV, 2003 diplomiral na FOV, je dipl. org. - menedžer v DELO-tiskarna d.d..
Član AO Železničar od 1987, alpinist od 1988, alpinistični inštruktor od 1992, gorski vodnik z mednarodno licenco od 2003. Opravil je prek 300 visokogorskih alpinističnih tur.
S plezanjem se je začel ukvarjati ko je dopolnil osemnajst let. Skozi zabavo in dobro družbo je sprva zahajal v plezališča, kasneje pa v stene in pa v Zahodne Alpe.
Ko je z Vanjo Furlanom splezal nekaj težkih smeri zgornje šeste stopnje v kombinaciji skale in snega, je nekako začutil, da je čas za nove dimenzije, za Himalajo.
Pri štiriindvajsetih je bil leta 1993 izbran za perspektivnega člana dvanajstčlanske ekipe, ki je poskušala splezati na vrh K2. Takrat mu je kot najmlajšemu nasploh in prvemu Slovencu uspelo stopiti na njegov vrh. Vrh pa je močno preplačal: ostal je brez vseh prstov na rokah... pa ne obžaluje.
Že naslednjega leta je s Klemnom Malijem odšla za dlje časa v Kanado in v Skalnem gorovju splezala nekaj lednih smeri na štiritisočake ter obiskala številna plezališča.
Z leti se mu je po poškodbi zopet dvignila samozavest in tako se je odločil, da se izšola za gorskega vodnika. V letu 2001 je uspešno zaključil šolanje in želja, ki se je pojavila v njemu je, da tudi drugim pokaže svet, ki večini ljudem predstavlja nemogoče.

V nadaljevanju pa še nekaj besed o gorskem vodništvu na splošno.

Slovenija je dežela gora in gorskega sveta, ki že od nekdaj privlači človeka. Nekoč so se v gore podajali le raziskovalci, med katerimi so nekateri prvi osvojili številne gorske vrhove. Danes so gore eden redkih predelov z neokrnjeno in čisto naravo, zato privlačijo številne obiskovalce. Vendar je gorski svet nepredvidljiv, nevaren in v sebi skriva številne pasti, še posebej za neizkušene, ki na brezpotjih visokogorja zlahka zaidejo v nevarnosti.
Gorski vodnik je usposobljena oseba, ki na željo in po dogovoru z izletnikom, pohodnikom ali drugim gostom, pripravi in organizira obisk gora. Glavna naloga gorskega vodnika je, da strokovno in na prijeten način vodi posameznike ali skupine v gore in jih varno pripelje nazaj v dolino.
Delo gorskega vodnika se prične že veliko pred samim vzponom. Gorski vodnik se z gostom pogovori o njegovih željah glede nameravane ture. Pri tem oceni skladnost želja s fizičnimi in psihičnimi sposobnostmi gosta, saj je naloga gorskega vodnika organizirati prijetno in predvsem varno turo. Na osnovi ocene in dogovora gorski vodnik izbere potek in čas trajanja ture. Vodena tura lahko poteka po lahkih gorskih poteh, po zahtevnejših, na primer zavarovanih poteh, na turnih smukih ali v navpičnih skalnih ali zasneženih in poledenelih stenah. Tura lahko traja le nekaj ur, lahko pa tudi več dni ali celo mesecev. Pred odhodom mora vodnik gostu svetovati o izboru primerne opreme ter ga poučiti o načinu uporabe opreme.

Več o njihovem delu, zgodovini najemu, turah in usposabljanju si lahko ogledate na spletnem portalu Združenja gorskih vodnikov Slovenije.