Na kratko…

Prvi vikend v avgustu smo se podale na 5. tradicionalni ženski tabor alpinističnega odseka Železničar, in sicer na Korošico, kjer smo vzpostavile bazni tabor ter se podale plezat v Vršiče, Vežico in Lučkega Dedca, planinarit po okoliških ciljih in se predvsem družit ter predebatirati vse aktualne teme. Bilo nas je 28, enakih po srcih, različnih po činih, iz različnih odsekov: AOŽ, AO Jesenice, ČAO, AAO, AO Grmada Celje, AO Celje – Matica, AO Vipava in AKSB Impol. Tabora so se udeležili tudi trije psi in slučajno dva pastirja. Vreme je bilo dobro, vzdušje odlično, kovale so se nove naveze in delili objemi. Na kratko: bil je zelo lep vikend v gorah.

Na dolgo…

Začelo se je. Zjutraj vstanem, si jadrno še izposodim šotor z dobrim vodnim stolpcem, spakiram nahrbtnik in se odpravim po Borjo, da jo skupaj mahneva proti Korošici. Na poti si privoščiva še postanek za kavo v lokalnem Gams baru in kasneje v avtu tako klepetava, da slučajno raziščeva še izhodišče Ravni. Ja jaz se tudi ne spomnim, da je treba na poti do izhodišča umikati električnega pastirja. No pa bova vseeno rajši krenili iz Podvežaka, je le tam uradno izhodišče. Pade par kapelj in midve si medtem privoščiva obilno kosilo, ki je vključevalo tudi sarajevsko baklavo. Tako polni moči začneva z dostopom. Planino sta to petkovo popoldne naseljevali le dve jasni čredi krav in ovc. Postaviva šotor in krave z zanimanjem pridrobincljajo preveriti novi obiskovalki. Sva se jim že zdeli v redu, saj so po dobrem ogledu rajši krenile k lesu na prijetno sprostitveno drgnjenje telesa. Pred vetrom se skrijeva v najino bivališče, odpreva čtivo in izmenjave moliva glavi iz šotora ob čakanju na nove prihode.

Ob ostrem sunku vetra, na spustu opaziva dve osebi, ki se v hitrem tempu s težkimi nahrbtniki spuščata v bazo. Začelo se je! Živjo, aha, Jeseničanki! Aha, Katarina, letos napadaš tuja gorstva in Nanika z bikolorko! Šotor postavimo ob sunkih vetra pa že prišpona v bazo Urška, malo za njo še našponanki Katja in Mateja. Bova spali kar zunaj in si uredita prenočišče en, dva, tri. Pade tema in prihodi me ne presenetijo več, saj se s sedelca jasno vidi soj naglavnih svetilk. Z Neli se od veselja vrževa po tleh, potem posedemo v krog ob tabornem ognju in začnemo s spoznavnim večerom. Tako izvemo, da na Gorenjskem že zorijo paradižniki, v Vršičih bomo napadle redko plezano Lukmanovo smer, nas le zanima divjina, bikolorke, cvilingi in dvojčki so vrvi, skrivno plezališče na Štajerskem je špica, članice so alpinistke, super velike buče še ne bo, moški so moški, hribi so lepi, na Korošici bo kmalu oskrbnica in vreme bo. Popečemo še hrenovke in sklep - jutri napademo.

Sobotno jutro je lepo, a hladno in vetrovno. To ugotovi Tanja, že zarana, saj v tabor prišiba preden se zbudimo. Po alternativnem dostopu prideta še Marjeta z Valentinom in Zala, ki sta taborili, kar na polovici poti in zarana opravili še s preostankom dostopa. Tako se plezalke odpravijo proti Vršičom, Vežici in Lučkemu Dedcu. Bikolorke, cvilingi in dvojčki so zaplapolali v vetru, kompleti so zarožljali na pasovih, metulji so padali v poke in kladiva so udrihala po klinih. Je ena smer premalo, gremo kar še v eno. Tako naj bo! Z Borjo sva se podali planinarit. Opazujeva lepe razglede in srečava kozoroge! Najprej samce, kasneje še samice z mladiči. Kosilo na Sedlu je odlično. Medtem se v taboru kuha kava in menja z obiskovalci za slastne prigrizke, vrstijo prihodi: Hana in Pan, Brina in Pan, Urška in Anja. Nekatere odrinejo plezat, nekatere pohajat, nekatere stražijo tabor. Proti večeru se zopet snidemo.

Ker je Borja prinesla na Korošico žive paradižnike, jo Neli v zamahu rekrutira v svojo navezo, zatem se posedemo ob taborni ogenj in označimo večer za večer zgodb. Teh je veliko, zato je tudi večer temu primerno dolg.

V nedeljo nas razveseli čudovito jutro. In zame prihod presenečenja, ki pa ga tokrat ne zamudim. Katja in Urša pozdravljeni. Plezalke zopet v stene, jaz ostanem, da lahko malo poklepetam. S Hano, o njenih poteh do Santiaga in po via Adriatica in Dinarica. Z Brino o alpinistični šoli in življenju. Z Valentinom še nekajkrat izgubim borbo za palico in že novi prihodi! Tokrat s slastno pito. Nika, Petra in Špela, dobro opremljena za ženski tabor. Na koncu še legendi Gita in Jana. Komaj rečemo eno ali dve, že v bazo prihitijo plezalke. Borja odpre »top cuisine«, Gita in Jana ob skodelici kave praznujeta obletnico njunega prvega snidenja v zimski sobi na Korošici. Je nekaj magičnega tu, si zabrundam…

Pogled v nebo oznani čas slovesa. Oprtamo si nahrbtnike ter v manjših skupinah odidemo nazaj. Nazaj v dolino, v neko drugo zgodbo. Ko premagujem klančino proti sedelcu, se spomnim tiste … preroške … »Premagala bom strah, ki ga imam pred višino in težak dež se bo ulil…« In tako je tudi bilo.

Bolj pregledno…

Petek

Pristop v bazo in vzpostavitev baze

Borja, Meta, Katarina, Nanika, Urška M., Katja J., Mateja, Neža, Eva H., Tina, Neli, Eva B., Ajda, Tanja K.

Pristop do postajališča na poti v bazo

Marjeta in Valentin, Zala

Sobota (zaporedje navedeno glede na oddaljenost gorstva od baze)

Pristop v bazo

Tanja M., Marjeta in Valentin, Zala, Hana in Pan, Brina in Pan, Anja, Urška K.

Lučki Dedec

Neli, Urška M., Tina: Smer Anžin-Pintar-Pristovšek (V-/IV)

Zala in Brina: pristop

Vršiči

Katarina, Nanika, Ajda: Lukmanova smer (IV+/III), Smer mimo votline (IV/III)

Eva B., Marjeta: Lukmanova smer (IV+/III), Smer mimo votline (IV/III)

Neli, Urška M., Neža: Smer mimo votline (IV/III)

Eva H., Tina: Smer mimo votline (IV/III)

Anja, Urška K.: Lukmanova smer (IV+/III), Smer Hočevar-Osolnik

Vežica

Katja J., Mateja: G-G (V+)

Tanja, Tanja: G-G (V+)

Planjava, Kamniško sedlo

Meta, Borja: pristop čez Škarje na Planjavo in na Sedlo na kosilo

Nedelja (zaporedje navedeno glede na oddaljenost gorstva od baze)

Pristop v bazo

Katja P., Urša, Gita, Jana, Nika, Petra, Špela

Vršiči

Neli, Tanja K., Borja: Rekrutska smer (IV)

Eva B., Marjeta: Smer Hočevar-Osolnik

Katarina, Nanika, Ajda: Preložnikova smer (V-/III-IV)

Tina, Neža: Lukmanova smer (IV+/III)

Vežica

Urša, Katja P.: SZ raz (V+/IV+)

Anja, Urška K., Zala: SZ raz (V+/IV+)

P.S.: Slike so od nas vseh in predvsem niso moje, saj so mi tehnične težave preprečile beleženje tabora v obliki slikovnega materiala.