Vikend plezanja v ženski navezi se že sliši kot dogodivščina in prav res je dogajalo.

Vesna: Ti maš avto ravno od mehanika ane, a jest pelem?

Jaz: Eh pa ne, ni treba sej zdej bo pa ja delov še to leto....

Mhm... za začetek dogodivščine je dva ovinka pred vrhom Vršiča v avtomobilski havbi prav filmsko glasno počilo in se pokadilo. Ampak v petek zvečer res ni veliko stvari, ki bi jih lahko rešili zato sva avto pustili na ovinku in se peš odpravili do Zavetišča pod Špičkom. Slabi dve uri in pol kasneje sva pili pivo in se z Uršo veselili vikenda v njenih gosteh. Koča in zimska soba sta bili polni in čepki so bili esencialnega pomena. Za cilj sva si izbrali drugo ponovitev smeri železničarskega nosa Polija: ples oblakov. Kratek dostop do stene nama je omogočil budilko šele okoli sedme ure zjutraj in to v skoraj praznih skupnih ležiščih. 

Po obilnem zajtrku sva se odpravili na kratek dostop (pol ure) do stene. Vstop se je videl že iz koče, prav tako tudi večji del smeri tako da naju orientacija ni zelo skrbela. V tem ne skrbenju sva premalo gledali skico in vstopili preveč desno, čez  težjo 'varjanto'. V prvem cugu sva našli en klini in kot opisano v skici prvo sidrišče. Drugi cug te pelje po zajedi do streh, ki se jim izogneš z prečko v desno. Sama prečka ima dobre šalce, je pa kar izpostavljena. Tretji in četrti cug sta bila brez posebnosti. Me je pa malo presenetil zadnji cug smeri, ki bi si mogoče prislužil že oceno V; strm in konstanten vseh 60m. In če sva za ta del smeri porabili dobrih 5ur, sva čez zadnjih 150m po grebenu kar zleteli v pol ure. En klin sva našli še v zadnjem cugu, ostala sidrišča in varovanja sva nabili (in izbili) sami. Tako sva bili na vrhu ob prijazni uri, čakaj naju je 'le' še sestop, ki pa bi rekla da je tipično trentarski: kompleksen. Ves čas moraš ostati zbran in paziti na korak. In ker na poti nisva našli pravega sidrišča za spust sva sestopili in abzajlali po poti za prečenje Pelcev. Čas ni bil najin gospodar in naju ni priganjal, tako da sva za sestop porabili dobre 2 ure. 

Na koči naju je Urša že čakala z mrzlim Laškom in večerjo, za kar sva ji še vedno hvaležne, saj se je po celodnevni turi prileglo bolj kot ata na mamo :) Jaz sem se že na sestopu odločila da v nedeljo niti slučajno ne bom ponavljala sestopa, Vesni pa se je strinjala da ji bo po celem tednu plezanja pasal restič. Tako sva v soboto še prespale na koči, v nedeljo pa po zajtrku sestopile v Trento in štopale do Vršiča. Na ovinku naju je čakal Passat, saj je Metek moj avto v soboto z avtovleko pospremil h mehaniku. Hvala dragi :) in zahvala Urši in Sari za gostoljubnost v zavetišču pod Špičkom. 

Se že veselim najinih naslednjih dogodivščin! 

Pelc pod klocami- Ples oblakov IV+, 200m+150m naveza Vesna Meden in Saša Požun