26 september 2020, 15: 05

Martuljške lepote v Malem Oltarju (smer Bučer-Kristan, IV-/III) Izpostavljeno

Napisal

Nedelja se je za nas začela še v temi, ko smo se pobirali po poti in še nekoliko zaspani prispeli na izhodišče. Očitno so nam besede že stekle, saj smo ob pakiranju in zadnjih opravkih ne vede prebudili še speča plezalca. Nekaj besed, »srečno!« in že smo stopali po gozdni poti proti našem cilju (Mali Oltar, smer Bučer Kristan IV-/III, 400m). Blizu bivaka se nam odpre pogled proti stenam Martuljških gora (ki so sicer nekoliko v megli), kjer se pot nadaljuje čez skalovje in melišče proti znanim macesnom. Sledi še nekaj šodra in lažjega poplezavanja, nato pa malica ob pozdravu prvih sončnih žarkov. Fantovska naveza iz AO Kamnik se je v smer podala prva, dekleti pa sva še malo poklepetali in se nasmejali nato pa odhiteli za njima. Žreb je odločil, da začnem jaz. V začetnem lažjem delu smeri je skala še nekoliko krušljiva, česar smo imeli že po dostopu čez glavo. Želja po kompaktni skali se uresniči ko ocena preskoči na IV- v simpatični kratki prečki v desno. Sledi cug proti levi do kamina, ki razveseli z velikim številom stopov in oprimkov, vendar po mojem mnenju manj možnostmi za varovanje. Na tem mestu nama je z Niko počasi že malo zanohtalo, zato sva nekoliko pospešili in tako me je kmalu pričakal udoben štant obsijan s soncem in čudovitim razgledom. Nika se kar hitro poda naprej čez manjšo plato, jaz pa se čudim kako vsi klini v smeri samo v njenih cugih. Še lažje poplezavanje do vrha, kjer nenamerno zbudim del fantovske naveze, ki po zasluženi malici dremlje na udobni skali. Res nam ni hudega! Malica s čudovitimi razgledi in veselje, da nimamo gneče kot na sosednjih vrhovih :D Fanta sta medtem že naštudirala sestop. Opravimo 5 abzajlov, ki nam hitro stečejo in začne se borba s slabšim meliščem. Oddrsavanje ob lovljenju ravnotežja nas spremlja še nekaj časa, vmes pa se dodobra nasmejemo vsem akrobacijam in padcem (le kdo je zbral največje število? :D). Sestop se vleče še kar nekaj časa, vmes že zavlada tišina, je pa pot vedno manj zahtevna in prijaznejša utrujenim telesom. S čelkami in nasmehi na obrazu si ob prihodu do avta še čestitamo in se strinjamo, da smo dodobra izkoristili dan.

Nazadnje urejano na 26 september 2020, 17: 14

1 komentar

Prijavite se za komentiranje
© 2023 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si