01 januar 2019, 21: 16

Raztrgana za hotelom Izpostavljeno

Napisal

Na lep popraznični dan smo se David K (aka vodja puta), Nejc E in jaz podali v smer Raztrgana (IV/III, 400m) v sektorju za hotelom v ostenju Begunjščice. Ko smo se enkrat zapodili proti vrhu pravega melišča, je dostop mineval le še v upanju, da nas v smeri čaka kaj trdega snega in ledu. A že prvi pogled na smer me je prepričal, da moram Dedku mrazu napisati pismo in ga lepo prositi za kakšno pošiljko snega. Ali pa vsaj mraza. (Update: poslano; če bo kaj učinka, bomo pa videli)

David se je podal v prvi raztežaj, ki je bil vse prej kot prijazen in lahek. Sama skala, mestoma obupno krušljiva, mi pa s cepini in derezami. Med praskajočimi zvoki je celo David izustil kar nekaj krepkih, raztežaj zaključil še z zoprno prečko in si prislužil večno občudovanje mladih pripravnikov. Resno, vsa čast! Zatem sva se v cug podala še midva z Nejcem, pri čemer se je Nejc (ne)prostovoljno javil, da me odreši izbijanja klinov. Že tako ne vem, kako sem pripraskala do Davida.

Nadaljevanje smeri je bilo bistveno bolj enostavno (Dokaz: Plezali smo ga manj časa kot 1. raztežaj. QED). Smer se ves čas drži proti levi in sledi sistemu grap, tako da razen občasnih skokov in pretepov z rušjem ni bilo več posebnih težavic. Sumim pa, da se razvija mutirana podvrsta ruševja, ki izredno dobro cilja in neprevidne plezalke kar oklofuta. V grapi smo imeli celo občasno občutek, da je vendarle zima, ko smo lahko malo gazili po snegu. Pa da ne bo pomote, sneg ni držal cepinov, te smo morali še vedno zatikati za skale. ;) Ali pa jih zabiti v pomrznjene trave. Spričo globalnega segrevanja tako menimo, da bo "grasstooling" v prihodnosti postal zelo priljubljena disliplina. Poskusite, je kar zabavno.

Na koncu nas je grapa pripeljala do grebena, po katerem smo se le še povzpeli do vrha. Ni bilo sicer tako romantično kot zveni, ker je bil greben ves poraščen. V smeri sicer nismo našli (niti pustili) nobene opreme, saj zgleda ni ravno pogosto plezana.

Opis sestopa v vodničku je zelo skromen "zavijte levo in po melišču sestopite do hotela", vendar povsem natančen. Edino ta "levo" traja kar nekaj časa, pa tudi melišče je precej poraščeno. Tako da smo se lahko dodobra nazabavali z ruševjem. Že v soju čelnih svetilk smo prispeli v dolino, si podali roke in se odpeljali zasluženi pijači naproti. Kot je rekel Nejc, smo preživeli čudovit novemberski dan. :D

David, hvala, da si naju vzel sabo! Zame je bila to prva tovrstna smer in super izkušnja. :) In pa Jan, hvala za posojene cepine!

Slike: so prišle (in mogoče sploh ni bil kriv moj dragi računalnik)! :) Prispevali smo jih vsi. In ker smo pozabili narediti sliko za vnuke (ojej, kakšni amaterji) jo najdete per partes.

Nazadnje urejano na 04 januar 2019, 16: 05
Prijavite se za komentiranje
© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si