06 Januar 2019, 18: 52

Tosc, veter in čaj boljši kot pivo Izpostavljeno

Napisal

Da prazniki z vso pojedeno hrano ne bodo pustili preveč posledic v obliki povečanega obsega pasu, sva z Manco cel konec tedna namenila letanju naokoli. V soboto sva se za ogrevanje odpravila na Blegoš, kjer sva že dobila prvo porcijo vikend vetra, še sanjalo pa se nama ni, kaj naju čaka naslednji dan, ki sva ga namenila visokogorju. ARSO je namreč napovedal, da bo vreme v nedeljo lepše. Ne vem, če je bilo ravno lepše, pihalo pa je zagotovo bolj.

Sprva mišljeni nedeljski cilj je bila Kepa v Karavankah, a sva s pomočjo spleta ugotovila, da dostop do izhodišča in poti, ki je opisana v Habjanovih Zimskih vzponih v slovenskih gorah, zaradi podora na cesti ni mogoč. Zato sva na hitro še enkrat premislila, kam bi šla, in se odločila za Tosc v Julijcih. Ker goro poznava, se na pot odpraviva malenkost pozneje in z Rudnega polja kreneva šele nekaj minut čez osmo zjutraj. Hladno sicer ni bilo preveč, v vrhovih smrek pa je že bilo slišati silovito zavijanje vetra. 

Pot proti planini Konjščica in naprej do Jezerc je mestoma precej poledenela, a se da iti brez derez. Na 1670 m.n.v. pa se začne sneg, tako da je tudi napredovanje lažje. Zato sva hitro prišla do Studorskega prevala in naprej do južnega pobočja Tosca, kjer se usmeriva proti grapi, desno od normalke, ki vodi na vršni greben. Že pod Studorskim prevalom sva od skupine, ki sva jo srečala, izvedela, da na vrhu precej piha. Do najinega vstopa v grapo pa se je veter že nekoliko spustil, tako da sva hitro občutila njegovo moč. Grapa je ok narejena. V prvem delu je bil sneg precej sipek, tako da se nama je precej vdiralo, više pa je poledenel, tako da so dereze na nogah in cepin v rokah veselo škripali in do prihoda na greben sva prav uživala v super vzponu. Potem pa je z vso močjo udaril vetrer, ki je bil tako močan, da sva se pogovarjala o tem, ali naj zaradi silovitih sunkov obrneva, a se odločiva, da bova nadaljevala. Na trenutke so bili sunki na sedlu pod vrhom tako močni, da sva se morala ustaviti in z razširjenimi nogami počepniti, pa še naju je premikalo. A kljub močnim sunkom sva vrh dosegla, naredila par fotk in hitro šibala nazaj dol v zavetje pred vetrom. Ta se je medtem še bolj spustil, tako da je tudi v grapi že pošteno pošteno vleklo, kar se je v nekem trenutku pokazalo tudi v obliki zoprnega pršnega plazu. Hitro sva se spustila nazaj na pot, kjer pa naju tudi veter ni več tako zelo preganjal. 

Razen vetra in super ture, moram omeniti še čaj, ki ga je skuhala Manca. Tako dobrega do zdaj še nisem pil, tako da mi je prvič v življenju bil čaj boljši kot pivo v gostilni po vzponu. Obljubim, da se bom poboljšal in se to ne bo več zgodilo. :)

Nazadnje urejeno v 06 Januar 2019, 20: 29
Prijavite se za komentiranje
© 2019 Alpinistični odsek Železničar