28 Januar 2019, 12: 32

Prvič in drugič Drugi Izpostavljeno

Napisal

Kar nekaj časa smo se z Vesno in Belićem čez teden dogovarjali, kam bi se odpravili med vikendom. Idej je bilo veliko, nismo pa vedeli, ali so izbrani slapovi narejeni. Na koncu smo si za sobotni cilj optimistično izbrali Jasnin slap v Vratih in si rekli, če ne bo narejen, gremo pa kaj drugega.

Matjaž je v soboto poskrbel za nekaj dodatnega čakanja, saj si je, za razliko od naju z Vesno, vzel malo več časa za spanje. Vesna je tako lahko zjutraj prišla še malo na obisk do naju z Manco, ki je imela ta konec tedna druge opravke.

Krenili smo proti dolini Vrata, kjer se z avtom brez težav da priti do Peričnika. Od tam smo se po navodilih odpravili iskat Jasnin slap. Našli smo grapo, po kateri smo se, kot piše v vodniku, vzpenjali kakih 10 – 15 minut in prišli do mesta, kjer nam je skok zaprl nadaljevanje poti. To je bilo verjetno tudi mesto, kjer bi, v primeru ugodnih razmer, moral biti vstop v slap, a ledu - na našo žalost - ni bilo. Vseeno smo se iz grape odpravili nazaj na pot in še malo naprej po dolini, češ, morda pa smo zgrešili grapo, a ugotovili, da smo bili v pravi. Sledil je bojni posvet, kaj zdaj, in padla je odločitev, da se odpravimo v Krnico napast Drugi slap. Jaz prvič, Vesna in Matjaž pa oba že drugič. Še prej pa smo šli pogledat Peričnik, od koder se Vesna zaradi lepot kar ni mogla odtrgati.

Ko smo prišli od Drugega slapu, nas je pričakal razveseljujoč pogled, saj pred nami na vstopu ni bilo nikogar. Zaradi malo poznejše ure so bili vsi že precej visoko razporejeni po skokih, ali pa so že priabzajlali nazaj dol. Hitro se dogovorimo, kako si bomo razdelili cuge in gremo v akcijo. Jaz sem vzel prva dva. Led je bil na vstopu še precej trd in steklen, a je bilo plezanje zaradi možnosti haklanja vseeno uživaško. Tudi možnosti za varovanje je bilo veliko.

Drugi cug, ki je bolj položen, sem uspel potegniti do zavese, kjer je vodenje naveze prevzela Vesna. Stvar je na tem mestu postavljena kar precej pokonci, tako da je morala malo globoko dihati, a ob pomoči postavljanja malo večjega števila lednih šraufov uspela stvar izpeljati za čisto desetko.

Zadnji cug je prevzel Matjaž, ki je, če se ne motim, v ledu prvič plezal naprej. Tudi on je nalogo opravil brez večjih težav, glede na število šraufov, ki jih je postavil, pa smo ugotovili, da ima tudi psiho kar dobro naštelano.

Sledili so še štirje abzajli nazaj dol (po vrsti: 70m, 35 m in 2x 70 m) in polet na pico v Naklo. Tam pa smo se srečali še z Željom, Boratom, Lomačino in Jelenkom, ki so dan preživeli v Zajzeri.

Nazadnje urejeno v 28 Januar 2019, 20: 18
Prijavite se za komentiranje
© 2019 Alpinistični odsek Železničar