V torek, še pod vtisom zadnjih dveh vikendov v Dolomitih, sva se po službi z Rokom Mihovcem podala pod Begunjščico pogledat, če je podor saniran in če se da plezat. Janc je baje dost nevaren, ampak Šentanska poteka skrajno desno od njega. 
Ob glavni cesti na Ljubelj, pod smerjo, delavci še vedno sanirajo posledice zimskega podora, gradijo škarpo, promet poteka izmenično enosmerno. Trenutno se zato tam ne da pustiti avta in dostopiti do smeri, tako da se je potrebno držati opisa na plezanje.net, kjer nas do smeri usmeri z Ljubelja. 
Po začetnem obveznem miselnem preskoku z dolomitskega na domač, krušljiv apnenec, je smer stekla. Jaz sem dobil prvi raztežaj, Rok pa tatežke :) Poka je še vedno lepa in zahtevna. Smer sama pa varna, podor se je ni dotaknil, edino nekaj drobiža od zime se še najde. Z vrha sva s cvilingi uspela z enim spustom ob vrvi pridet do dna (in štrik se celo ni zataknil). Skratka, lepo plezalno popoldne!