12 avgust 2019, 10: 18

Skozi okno na Grossglockner Featured

Written by

S Franjo sva enkrat konec julija izkoristila solidno vremensko okno in odrinila proti Studlgratu. Okno sicer ni hotelo plesati po najinih notah, saj naju je po začetnem soncu naprala sodra par deset minut pred kočo. K sreči sva kasneje dočakala še nekaj sonca in sva lahko posušila večino stvari in tako suha začela naslednji dan. Zjutraj sva kočo zapustila okrog 4. ure zjutraj, saj naj bi se nebo zgodaj popoldne spet odprlo in nama je bolj dišalo gledanje bliskanja iz varnega zavetja koče, kot pa z grebena. Na vstopu sva ravno srečala navezo treh, ki je obračala zaradi slabih razmer. To nama je sicer dalo misliti, ampak sva vseeno zakorakala v smer, obrneva lahko še vedno. Začetni metri so bili nerodni, višje pa se je stanje izboljšalo in tudi sveža mešanica snega in sodre ni povzročala velikih preglavic. Nekje na sredini naju je dohitel lokalni gvido s klientom in hitro sta nama ušla iz vidnega polja. V najinem tempu sva nato nadaljevala po grebenu proti vrhu. Vmes nama je družbo delala megla, pa je šla naprej. Na obisk je prišel tudi veter in ker smo bili dobra družba, so se pridružile še neke snežinke ampak do vha so vsi šli na neko novo žurko, tako da sva na vrh stopila sama. Na normalki je bilo pa nekoliko več življa in to naju je skrbelo, saj sva želela čim prej sestopiti do koče. Najprej sva sledila in iskala vsako priložnost za prehitevanje in se nekako le prebila naprej in proti koči, kjer sva pa zopet bežala pred nevihto, ki njau je ujela kakih 10 minut prej. Bliskanje in grmenje nama je dalo dodatno spodbudo in varno sva pribrcala do koče, kjer sva prevedrila naliv. Ko se je umiril sva nadaljevala proti Studlhutte, kjer sva še enkrat vedrila in nato v zadnji etapi uspela priti suha do avta. Tura je bila kljub nekaj vremenskim nevšečnostim odlična in odlično sva izkoristila priložnost, ki jo je vreme ponudilo. Fajn je bilo :).   

Login to post comments
© 2019 Alpinistični odsek Železničar