Po "izogibanju" množicam in vožnji v Logarsko, je tudi mene in Pivarja 11.1 le zaneslo v tiste konce. Želja je sicer bila ena izmed smeri v Rinkah, ampak sva se glede na promet raje preusmerila v Debelakovo v Ojstrici, kar je bila glede na število lučk na drugi strani doline dobra poteza. Po lagodnem dostopu do vstopa Vzhodne grape sva bila po "stopnicah" hitro do mesta kjer zaviješ v Debelakovo: Po prečenju dolgega snežišča sva prišla do prvega skoka, kjer sva se opremila in potem tudi malo načakala, da se je naveza treh premaknila naprej. Po dveh lepih raztežajih, ki sta ponujala dobro varovanje tako na ledne vijake kot tudi v skali sva se na vrhnjem snežišču razvezala in pohitela zadnjih 100m do vrha Ojstrice. Med malico na vrhu, je za "popestritev" poskrbelo manevriranje  helikopterja pod Turskim žlebom, na srečo menda z dobrim izidom. Sestop čez Škarje v dolino je minil brez posebnosti. 

Po parih dneh pavze(16.1), sem se tokrat za spremembo ob humani uri s Polijem odpravil na Vršič, plezat Deržaj-Šlibar v Kraj sten, Prisojnik. Vstop v smer je blizu vhoda v bunker - cca. pol ure hoje.  Smer  se začne s kratko zajedico, ki te pripelje na glavo, iz katere  po treh raztežajih v levo po podrtem skrotastem svetu pripraskaš do snežišča na sredini - za varovanje uporabni kvečjemu klini. Sledi prečenje v desno po najlažjih prehodih na ramo po kateri se usmeriš v levo in dosežeš zgornjo dolgo grapo po kateri se potem lep čas vzpenjaš do zadnjih dveh raztežajev v izstopni zajedi/ploščah. Prvi raztežaj postreže s tanko skorjo nalimano na plato, ki drži bolj nič, tako, da se držiš kota do zanimivega snežnega previsa, katerega vznožje je ponujalo nekaj ledu za varovanje. Sledi nerodna prečka v levo do prehoda v previsu, čez katerega se potem nekako prevališ čez, saj sneg cepine bolj slabo drži, stojišče na kline. Sledi še en zoprn raztežaj čez plošče, kjer prvih 10m iščeš pasove snega/hooke, potem pa se stanje izboljša, končaš na grebenu. Sestop po grapi na J pot iz Prisojnika in po nje dol na Vršič. Zanimiva tura.