Davida sem že nekaj časa “fehtarila”, če me pelje v eno 300 metrsko smer, kamorkoli, samo, da bo lepa. Prvo lepo nedeljo v oktobru je napočil dan D. Jutranja vožnja do Logarske doline, od tam proti Okrešlju in naprej proti vstopu v, za nas tri tečajnike, prvo 350 metrsko smer, Vzhodno smer v Mali Rinki (IV/III). David, Slavc in Martin so bili kaj hitro pri vstopu v smer, s Teo pa sva tudi kmalu prisopihali za moškim delom ekipe.

Dan je bil lep in hladen, skala pa mrzla, da smo vsake toliko s sapo greli prste na rokah. Pa se nismo pritoževali. Med plezanjem se nam je čas ustavil in res je bila to prava uživancija. Smer je precej nabita s klini in sidrišči in lahko sledljiva. Obljubljenega sončka je bilo bolj malo, razgledi pa za prstke obliznit, jesenske barve v dolini, mogočne stene okoli nas... Je pa bilo v zgornjem delu smeri precej kamnitih projektilov, ki so se z vrha smeri prožili sami od sebe in žvižgali mimo nas.

Na vrhu obvezna fotka in potem eni hitro, drugi pa bolj počasi, v dolino. Vzhodna smer v Mali Rinki je lepa, s tako fajn ekipo pa še lepša.