Rok Mihovec

Rok Mihovec

Še dobro, da se Zagorska pekarna odpre šele ob 5 uri, če ne bi zopet mi budili ptice in ne obratno. Tim, Vesna, dva akademca in jaz smo prispeli na Vršič okoli 7 ure. Po približno pol ure (tokrat ne Horjulškega tempa – bohvar) smo prispeli pod smer, akademca pa sta napadla spominsko Srečku Rihterju za katero pravita, da je lepa. Mogoče naslednjič? Na plezanje.net smo prebrali, da je v smeri sto in en klin in da je potrebno paziti, da ne zaideš. Začelo se je obetavno. Že za prvi štant sem moral zabiti dva klina. Frikovsko orientacijo in sledenje klinom sem uporabil tudi v naslednjem raztežaju. Kar komplicirano plezanje navzgor in v desno je ustavilo trenje in to le 3 m od štanta! Gorenci smo pač trmasti in ne puščamo opreme v steni, zato se je stvar končala s plezanjem vzvratno po podrtem in strmem terenu, dokler nista psiha in zdrava pamet le zmagali. Zgrešen cug ima tako poleg 4 že zabitih klinov, 2 nova, vponko in prusika za spust. V opis in skico bulim toliko časa, dokler ne pride mimo kolega iz ČAO in najde štant 5 m bolj desno. No sedaj mi je jasno, da je pravzaprav na skici kar prav narisano. Na srečo nam potem končno steče. Družba za mano pa zopet jamra, da naj jih imam bolj na kratko. Škripca pa res ne bom delal no. Kmalu se skobacamo na vrh, kjer pa že padajo ideje za okrepčilo po turi. Ni boljšega kot burger in pivo v Kranjskem bazenu.

27 julij 2019, 20: 14

Bela peč

Dan se je začel obetavno. V Vižmarjah je prvič porastel pulz ob spoznanju na pozabljen štrik in čelado (bravo Timi/Vesna). Na srečo sva imela z Nejcem še dodaten štrik in čelado (khm kdaj pade pivo?!). Tako smo ob nečloveški uri odrinili iz metropole, da bi bohvar plezali po suhem. Tokrat ob normalni glasbi, ki jo je Timijev avto malokrat deležen, smo drveli čez drn in strn. Iz avta smo stopili v hladno jutro, sicer vročega dne. Dostop je končno enkrat raj tako za frikote kot tudi za bolderaše. Pognali smo se v boj. Tim in Vesna sta zarinila v Katastrofulo (IV). Ime zavaja, smer je prav luštna! Nejc in jaz pa sva iskanju Smodlaka pristala v Avrikljev steber (VI+). Z vrha smo skupaj sestopili do naših ruzakov. Pri začetni klopci smo se okrepčali in srečali Markota in Katarino, ki sta podala pomanjkljive informacije o JZ razu (IV) in odvihrala v civilizacijo. K omenjeni smeri sta se podala Tim in Vesna. Leader in Topić sta sicer potarnala nad opremljenostjo smeri, vendar sta se imela vseeno fletno. V drugo nama je z Nejcem le uspelo najti vstop v prvotno smer, Smodlak (VI+). Travne bilke na začetku malo začinijo smer, kljub temu pa se strinjava, d je res fejst. Žejni smo odvihrali v Irish pub Tržič na pivo in sladoled, kjer smo opazovali lepote Tržiča in prihajajoče neurje. Odločitev je padla, da bomo v vsakem primeru mokri in da gremo vseeno preverit, če je Kreda še turkizne barve. Prmejduš je blo fletn!

© 2019 Alpinistični odsek Železničar