×

Sporočilo

Piškotki

Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na tej spletni strani?

Več o piškotkih

Ime piškotka Izvor Namen piškotka in njegovo trajanje
Sejni piškotki www.aozeleznicar.org Piškotki zagotavljajo delovanje spletnega mesta. Veljavni so do zaprtja spletnega brskalnika.
plg_system_eprivacy .www.aozeleznicar.org Piškotki omogočajo sprejemanje in zavračanje piškotkov na spletnem mestu. Veljavni so 30 dni.
joomla_user_state www.aozeleznicar.org Piškotki potrebni za prijavo v spletno mesto in objavljanje novičk. Veljavni so do zaprtja spletnega brskalnika.
Piškotkov niste sprejeli. Še vedno si lahko premislite.

David Kozjek

David Kozjek

05 Avgust 2018, 13: 07

Desna smer v Ojstrici

Že marca, ko smo plezali Sneguljčico v vzhodni steni Ojstrice, je padla ideja, da se poleti s Pivarjem zaženeva še v severno steno te mogočne in strme gore. Tako sva v tednu pred 28. julijem (dan napada) pridobila nekaj koristnih informacij in pobud ter napoved lepega, stabilnega vremena. 

Tako sva se v petek po službi iz Ljubljane odpeljala proti Kamniku in naprej v Logarsko dolino. Malo pred deseto zvečer pa sva prisopihala na Klemenčo jamo, kjer naju je sprejela pisana druščina in prijazen oskrbnik. Po dvojčku piv se odpraviva spat. A glej ga zlomka. Ob pol treh me prebudi glasno smrčanje. V bližini je smrčal mlajši poba (nalit), ki ga nikakor ni bilo za zbudit. Vse dokler mu nisem njegove odeje potegnil čez nos. Po parih poskusih se je vendarle toliko umiril, da sem lahko še malo zadremal.

Zjutraj pa akcija. Po zajtrku in kavici se odpraviva k najnižji točki severne stene Ojstrice.Tam se odločiva, da nekaj začetnih metrov splezava prosto. Tako sva prišla do treh votlin. Tam pa sva se, zaradi velike izpostavljenosti in prehoda po mokrih, zelo strmih travah, vendarle navezala. Potem potegneva še štajerca čez drobir in že sva pod strmo steno, kjer se je začela prava plezarija. Smer ponuja lepo plezanje po odlični skali. Je pa veliko plezanja levo-desno. Zato sva kar nekaj časa porabila za prepoznavo pravih prehodov in orientacijo nasploh, čeprav se od daleč s pomočjo skice lepo prepozna smer. Vendar v steni marsikateri detajl, ki se ga od daleč dobro vidi, ostane skrit očem. Vse do zadnje tretjine, se nama ni zdelo nič kaj težavnega, tu pa smer ponudi najprej eno malo težjo, precej izpostavljeno prečko v levo in kasneje še en manjši previs, seveda spet v prečki v levo. Zadnji raztežaj pa sem menda malo priredil, saj naj bi smer potekala po nekakšnem žlebu, mene pa je pred tem zapeljala ena zelo strma poč, ki se ji nisem mogel upreti. Oba sva bila zelo navdušena, tako nad zadnjo počjo, kot tudi nad celotno smerjo. Za smer sva porabila 7,5h. Priporočava!!!  Vaša tast in Birer

29 Marec 2018, 17: 25

Pomladanska Sneguljčica

Prejšnjo sredo je na ferajnu padla ideja, da bi šli v soboto kaj splezat. Zainteresirani akterji smo takoj staknili glave. Padla je groba lokacija. Dokončen dogovor pa v petek zvečer. Tako smo v soboto ob 4.uri zjutraj iz Ljubljane odrinili v Robanov kot. Željena smer Sneguljčica. Po dokaj dolgem dostopu, smo le prišli pod smer, kjer smo si nadeli opremo. Vrvi smo še za nekaj časa pustili v nahrbtnikih, kajti pred seboj smo imeli še nekaj gaženja. Navezali smo se v spodnjem delu grape, ki je očem iz doline dobro skrita. Bošt je prevzel oba štrika, s Pivarjem pa sva vsak enega. Ledu je bilo dovolj za kvalitetno plezanje, za lahko izdelavo štanta pa nikakor ne. Tako sva z Matejem, med zmrzovanjem, kar nekaj časa modrovala, kaj hudimana Bošt počne tam zgoraj. Precej vijakov je zavil in snega sprožil na naju, preden je izdelal varen štant tik pod najtežjim delom smeri- ledno zaveso z naklonom nad 90°. Ko smo tudi to dali čez, sta nas čakala še dva raztežaja lažjega plezanja in prispeli smo do vrha Sneguljčice. "Je blo kr težko!"

Med pavzo na vrhu, smo pogledovali tudi proti Mehovem izstopu iz stene. Vendar nas dolgo snežišče do tam nikakor ni navdušilo (beri-udiranje do riti), zato smo se obrnili proti levi in po sosednji grapi, čez par skokov, v Boštovem ritmu, odhiteli proti dolini.

Na našo srečo smo bili pri dostopu kot tudi sestopu po dolini dovolj glasni, da nismo presenetili medveda, ki smo ga obakrat srečali! 

© 2018 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani: update.si