×

    Sporočilo

    Piškotki

    Spletna stran za svoje delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z uporabo spletnih piškotkov na tej spletni strani?

    Piškotkov niste sprejeli. Še vedno si lahko premislite.

    Matjaž

    Matjaž

    Miha M., Jan P. in Matjaž W. - Kranjska poč v Nad Šitom glava

    Po daljši borbi z vremenom in obveznostmi se je v petek 15. junija končno vse poklopilo in smo se po opravljenih službenih obveznostih odpravili proti Vršiču. Najtežji del tega dne se je začel že na dostopu, saj se je kolegoma skoraj teklo do začetka smeri (še zdej ne vem ali je bilo to zaradi tako močne želje po plezanju ali zaradi ohlajene pive in čevapov,ki so čakali na Pozdravu poletju). 

    Še pred prečenjem snežišča, ki ga je bilo za okoli 30m, smo se navezali in ga brez težav prečili. Po krajni zevi, ki ni bila prav velika smo se ogreli po zajedi, ki gre rahlo v levo. Nadaljevali proti prvemu kaminu in ga tako ali drugače premagali (tudi z nahrbtnikom na pasu). Pot nas je vodila še v lepši kamin v katerem smo res uživali. Na vrhu nas je pričakalo sonce, velika polica in Gres s pripombo "vseh sidriščnih zank pa res ni treba razvozlat." Nadaljevali smo proti desni in po žlebu do vrha. Na vrhu smo na kratko posedeli, se naužili sonca in se hitro odpravili v dolino, da ja ne bi zamudili piknika :P 

    Sama smer je res lepa in skala veliko boljša, nasploh če jo primerjamo z najino prvo preplezano smerjo (Zajeda v Brani). To nam je kot začetnikoma kar pomagalo, da sva lahko veliko bolj uživala v samem plezanju. Hvala Gres, ki si si vzel čas in nama omogočil dobro izkoriščen dan :)

    David K. in Vesna I. - Kratkohlača v Planjavi
     
    V soboto, 16. junija, je bil čas za krateg pobeg iz realnosti in oddih od napornega tedna. Z Davidom sva se zjutraj zapodila (vsaj tako mi je bilo rečeno) proti Kamniškemu sedlu, se nekako prebila čez ruševje in kmalu stala ob robu snežišča. Opremo nase in gremo! :) Kaj kmalu mi je postalo jasno, da ime smeri zavaja. Veliko bolj kot kratke hlače bi mi prav prišle tople rokavice. 
     
    Dvema razmajanima raztežajema je sledil tako lep del smeri, da se mi je kar smejalo. Superca! Na štantu pa sonček; kaj si človek lepšega sploh še lahko želi? Smer je nato postregla s še več lepimi deli in zanimivim okencem. Na koncu sem lahko preizkusila še plezanje v vodstvu, kar je bila super izkušnja. 
     
    Na udobnih travah na vrhu smeri je David lahko užival v "sendviču za tovariša", jaz pa sem pozornost namenila strgani naramnici nahrbtnika​​. Sledil je še prijeten sestop v dolino (in vsaj zame nekoliko manj prijeten večer ob zvezkih). Hvala Davidu za družbo in vse nasvete! In kaj naj rečem, tečajniško navdušenje še ne pojenja. ;)

    Napisala: Vesna&Matjaž

    © 2017 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani: update.si