26 september 2020, 15: 05
Martuljške lepote v Malem Oltarju (smer Bučer-Kristan, IV-/III)
Napisal Klara Lukek
Nedelja se je za nas začela še v temi, ko smo se pobirali po poti in še nekoliko zaspani prispeli na izhodišče. Očitno so nam besede že stekle, saj smo ob pakiranju in zadnjih opravkih ne vede prebudili še speča plezalca. Nekaj besed, »srečno!« in že smo stopali po gozdni poti proti našem cilju (Mali Oltar, smer Bučer Kristan IV-/III, 400m). Blizu bivaka se nam odpre pogled proti stenam Martuljških gora (ki so sicer nekoliko v megli), kjer se pot nadaljuje čez skalovje in melišče proti znanim macesnom. Sledi še nekaj šodra in lažjega poplezavanja, nato pa malica ob pozdravu…
16 september 2020, 21: 47
Potepanje kolesarskega krožka po kobariških prostranstvih
Napisal Katarina Kadivec
Ne gre za hud alpinističen vzpon, marveč za nekoliko drugačno dogodivščino J. Naša zgodba se je pričela že v petek zjutraj, ko sva z Lučko po »češko« v sivo kočijo naložili ves živež, opremo in kolesi ter se odpeljali na dolgo pot proti Kobaridu. Kot se spodobi, sva naredili nekaj krajših postankov, podprli lokalne bare, si privoščili knajpanje v Soči, naposled pa se le pripeljali v Kobarid. Tam naju je že nestrpno čakala lastnica hostla in naju malce okarala, češ da sva pozni ter povprašala, kdaj pride še ostala ekipa, ki je obtičala nekje v ljubljanski gneči. Kaj kmalu se…
Jelenko me je leta vabil na Mrzlo goro. "Po enem lepem in divjem brezpotju.", je rekel. Pretekli petek po propadlih drugih načrtih pade odločitev, da greva... Pot se začne v Matkovem kotu in na začetku sledi markirani poti, ki na Mrzlo goro vodi mimo Matkovega škafa. Ko prečkamo široko suho strugo, namesto po gozdni poti, ki sledi strugi, nadaljujemo po cestnih odkljukih. Ko se cesta konča, pri možicu, ki jih je v preteklih podvigih postavljal Jelenko, zavijemo navkreber. Lovska pot te v strmem klancu in izpostavljenih prečenjih pripelje na Matkovo krnico. Tam z malo domišlije najdeš Bajdetov stan, po katerem…
Več...
Pa je le prišel vikend, lepo vreme in z njim že kar 7.tradicionalni ŽaoŽ tabor. Nekaj komplikacij na začetku seveda mora biti, tako da sva z Vesno Iršič začeli z dostopom šele v petek ob 8ih zvečer, Jana in Borja pa pol ure pred nama. Težki ruzaki, polni vode, domačih dobrot in plezalne opreme, so nas upočasnili, zato smo ob 10ih zvečer utrujene popadale na mehko travo zraven bivaka. V bivaku smo si sposodile vsaka eno deko, pozdravile tri fante iz AO Kamnik, ki so ravno tako imeli tabor in odšle spat. Nebo, polno zvezd, ženski smeh, luna, ki nam…
V petek pred vikendom, ko naj bi Slovenijo zajel ur nebes in naj bi nebo izlilo svojo žalost na zemljo, smo se Klara, Tilen in jaz odpravili plezat v južno steno Planjave. Tilen je predlagal smer Joško naloško (V/III-IV, 350m) in jaz sem bila takoj za, Klara pa potem sploh ni imela več kaj dosti izbire. Tako smo ne ravno zelo zgodaj zjutraj korakali skozi Repov kot, prepričani, da nas čaka največ 4-5 ur plezarije. Oblaki na nebu so poskrbeli da nam ni bilo prevroče, hkrati pa so nas tudi čisto malo skrbeli. Oblak je pa le oblak. Kmalu po…
Kako je že tista znana Slovenska...."študent naj bo". No tokrat pa bi se lahko reklo..."mlajši pripravnik naj bo". Plezalna zgodba se je začela v koncu junija. Epidemija je zaključne izpite Alpinistične šole močno zamaknila. Po izpitnem vikendu v Kamniški bistrici in ponovni krajši seansi z Gresom sem dobil zeleno luč za plezanje v gorah (seveda s primerno izkušenimi alpinisti in SP). V dolomitih sem preživel 5 čudovitih dni in uspel zbrati, kar nekaj lepih vzponov. Plezanje v kompaktni skali, z dobrim varovanjem, velikimi grifi in norimi razgledi je hitro minilo. V navezi sem zamenjal, kar nekaj izkušenejših soplezalcev. Vsem hvala…
Medferajnovska in celo mednarodna odprava v narodni park Écrins v francoski Dauphineji se je, kot se je izrazila Nika, delila na mladiče in mladeniče. V drugi skupini smo bili ferajnovci Robi, Gita in Borja, Nataša (AO Rašica), Lidija (AO Matica) in Michel (Francija). Mladinci (Nika, Neža, Jaka, Tomaž in Rok) so se zelo izkazali z asistiranjem pri abzajlih, z iskanjem pozabljenih telefonov, nudenjem prevozov in s prijetno družbo.Kamp v vasici Ailefroide (izgovorjava Ajlefrojde :D, ha ha ha) pod mogočno goro Pelvoux je ogromen, a kljub temu je bil ob našem prihodu dodobra nabasan s Francozi, ki letos niso odpotovali na…