Zadnji vikend v februarju je bil v sklopu alpinistične šole namenjen težko pričakovani zimski plezalni tehniki. V soboto smo se navsezgodaj zjutraj odpeljali proti Vršiču, kjer smo se ob novozapadlem snegu zaradi večinoma neuspelih poskusov vožnje do Erjavčeve koče (nekaterim je sicer uspelo z vzvratno vožnjo) namenili na pobočja pod Prisojnikom. Razdelili smo se v več skupin in se urili v različnih zimskih veščinah: hoja z derezami in cepini, uporaba lavinske opreme, varovanje v snegu, spust ob vrvi na snežni krožnik in prikaz spusta na cepin, prerez snežne odeje in preizkus stabilnosti po CT metodi. Na koncu smo se bolj…
Prišel je težko pričakovani vikend, ko smo se dekleta z različnih odsekov zbrala pri Mihovem domu. Zimski tabor smo začele v petek, tako, da smo se med seboj bolje spoznale in uskladile plezalne cilje za prihodnje dni. Tako je 22 deklet v soboto zjutraj napadlo okolico Vršiča, kjer smo se gibale do nedelje zvečer. Plezali so se slapovi pod Prisojnikom in v Krnici. Nekaj deklet se je odpravilo v Meniskusov žleb z nekaj skalnimi skoki, nekoliko daljšo turo so si izbrala dekleta, ki so se podala v Bogovsko grapo. Poročale so o razmerah za bogove, super narejena grapa z dvema…
Kruh je teden nazaj prišel na idejo, da bi šel v Direktno v Špiku, ker nisem vedel, v kaj me vleče sem bil takoj za. Tako sva se v soboto popoldan zapodila v bivak pod Srcem. Nad njegovo urejenostjo in opremljenostjo sva bila navdušena. Stopila sva sneg za vodo, zakurila, posušila oblačila in se odpravila spat. Sledi že poznana rutina. Ob štirih budilka, nekaj čez 5 vstopiva v smer. V zeleni glavi plezava nenavezana do prvega kopnega skoka. Potem se varujeva tri raztežaje do Dibonove police. Najbolj naju je skrbelo, da bova zgrešila vstop v Direktno in sva tudi ga. Verjetno…
Več...
Letošnja zima je malo čudna. Ni ne zima ne pomlad ne nič. Snega ni veliko in zato je izbor možnosti za turno smuko kar zožan. S Timom sva se uštulila Klari in Janu, povabil sem še prijatelja Roka, Jan pa Mateja in klapa je bila zbrana. Kot pol Slovenije smo se namenili iz Tamarja nekam gor, na Kotovo sedlo ali Ozebnik. Že v Vodicah je bil smeh, ko smo srečali Robija, Borjo in Luka, ki so imeli isti cilj. V Planici se je že nabiralo plehovje, mi pa smo namontirali dilce in po slabi urci smo bili pri Domu v Tamarju.…
Z Neli sva lezla J greben Škrlatice. Dan prej sva se podala do češke ambasade aka. bivaka IV, kjer sva prespala in se na slednje jutro odpravila pod vstop v smer. Vreme nama je čez dan bilo naklonjeno in uživala sva v romantičnih pogledih na okoliške hribe. Snega je v steni za dva raztežaja ko smer preide na severno stran, ta pa je relativno dober in cepini držijo, Na določenih odstavkih je v oprimkih led in ti jih začne kar primanjkovati, kar ti malo začini vzpon. Glede na to da je smer pogosto plezana je relativno malo opremljena (razen na težjih mestih),…
Lepa vremenska napoved nas je spodbudila, da se s Klaro in Maticem zmenimo za Zeleniške špice kar sredi tedna. Ljubljanska megla se je končala že pred Kamniško Bistrico, tako da smo res z veseljem zakorakali v hladno jutro. Pot skozi Repov kot nam je bila znana, na hitro si pogledamo tolmunčke, ki pa so nas zgleda toliko zavedli da nismo opazili odcepa za Staničev vrh in smo zakorakali malo previsoko, preden opazimo da smo že predaleč. Hitro najdemo pravo pot in po grapi navzgor proti sedlu pod vrhom. Dan smo res hoteli izkoristiti do konca, zato smo bili zmenjeni, da…
Malo za nazaj... - Po Dolomitih sva se z Maticem že tradicionalno navezala in se odpravila prespat na Mihov dom. Ker nama je za uresničitev prvotnih ciljev bilo slabo vreme v napoto, sva zajadrala v Veliko Mojstrovko in sicer Smer Debelakove. Zanimiva smer v kateri se pleza šele v zgornji tretjini ampak je ravnopravšnja za uvajanje nazaj na slovensko skalo. - Kasneje sva s Tilnom uživala v Jubilejni v Dolgem hrbtu ki naju je navdušila z dobro skalo in lepimi prehodi in skoraj feratarsko nabito prečko. - Z Robijem se sprehodiva čez Slovensko v Steni. Izstopila sva po Frelihovi polici,…