Z Luko Golobom sva se dogovorila za nedeljsko plezanje v Beli peči, ki je zaradi hitrega dostopa in kratkih smeri ravno pravšnja. Splezala sva smeri Katastrofula (IV/III, 100m) in Šipa (VI- 30+70m). Vremenske razmere so bile čudovite – plezala sva po senčni strani in tako uživala v idealnih temperaturah.Po končanem plezanju sva si ogledala še ostale smeri v Beli peči. Nato je sledil odhod proti Tržiču, kjer sva plezanje analizirala ob pivu in si že zadala nove cilje.
Pustolovščina se je pričela že v zgodnjih jutranjih urah, ko sem Dina pobrala na končni postaji enke. Odpeljala sva se proti Kamniški Bistrici in kot se spodobi naprej do Jermance. Vse je bilo zaparkirano že vsaj kilometer pred koncem ceste, a sva se trmasto (lenoba je močan motivator) odpeljala naprej, češ, da se bo za sivo kočijo že našel prostor. Poglej ga zlomka, res se je, ob samem robu ceste, kjer se je ta utrujena od divjega rejlija navzgor odločila, da vzame svoj konec. Nič ne de, spakirala sva opremo, na armaturo  nalimala listek »avto crknil, prideva kmalu« in  oddrvela…
V petek zvečer sva s Klaro v sopari drveli proti dolini Vrat. V resnici nisva nič drveli, ker sva vedeli kaj naju čaka, ko bova enkrat tam. Po poti sva zmolili en očenaš in Ga prosili, naj bivak IV ne bo prepoln Čehov, Slovakov, Poljakov,…Ko sva prispeli na parkirišče, je bilo le-to seveda polno avtomobilov s češkimi, slovaškim in poljskimi registracijami. Okej, bova spali na tleh. Ni panike. Kot se je izkazalo kasneje, ob treh zjutraj, sva pravzaprav našim slovanskim bratom povzročali hudo krivico. Skratka, s počasnim, težkim, a vztrajnim korakom sva ob pol enajstih prispeli do bivaka. Hotel z…
© 2022 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si