Matjaž kliče če bi šel z njim pa člani AO Rašica v hribe. Vprašal sem kam, pa pa koliko višincov? Pa prav on, da gremo skor na 2600. Jst pa, da ga pokličem nazaj, saj sem mel v mislih kako krajšo turco =). Nič, na koncu smo itak vsi vedli, da bom tudi jaz šel. Tako smo se dobil pri AO Rašica z Jerotom in Angiejem in se odpravili v Vrata. Snega v vratih je le za odtenek, se ga pa nekaj nabere do bivaka. Nato smo se začeli vzpenjati na Dolkovo špico, kjer pa seveda snega ni bilo v…
Jalovc: Tina mi že 2 leti prav da si želi na Jalovčev ozebnik. Jaz kot zgleden partner sem ji ustregel in po 2eh letih sva šla proti tamarju. še dobr da je bla tema ko sva hodila gor, da nisem videl vseh kamnou po cesti. Tudi v gozdu nad kočo ni nič bolš, smučke so sam v napoto. Ok ko pa pridemo nad mejo pa je stvar boljša. Trda podlaga in malo poledenelo =). Ta dan je šlo na ozebnik kar nekaj ljudi še 4je smučarji in 6 pešakov. Razmere za hojo so super. Se ne udera ravno prav da…
"Rekla sva, da jo bova, pa sva jo..." bi se nekako lahko glasil "lajt motiv" nedeljskega izleta. David je rekel, da bi šel v hribe "zlest" kakšno lažjo grapo. Med preveselim decembrom sva uskladila datume in glede na stanje duha, telesa in drugih razmer izbrala pristop na Begunjščico (2060 m). Snega je na celotnem področju bore malo. Med pristopom pod nogami ves čas čutiš travo ali "šodr". Pri odcepu za Šentanski plaz sva se odločila, da ne glede na malo snega vseeno poskusiva v centralni grapi. Tudi med pristopom proti centralni grapi se več hodi po šodru, kot po snegu,…
Več...
V sredo, 12. decembra, se nam bo ob 20.15 na družabnem večeru pridružil eden izmed največjih slovenskih alpinistov, Silvo Karo. V predavanju 40 let Alpinist boste spoznali njegovo bogato kariero, ki so jo zagotovo najbolj zaznamovale velike stene Fitz Roya, Cerro Torreja, Torre Eggerja in Bhagirathija, segel pa je tudi do himalajskih 8000 metrov in 8a v športnem plezanju. Kot predstavnik rokenrol generacije je znal to energijo in ritem prenesti tudi v stene. Predanost, drznost, gorečnost in iskreno prijateljstvo so v tistem obdobju rodili nepozabno navezo treh mušketirjev, ki so jo sestavljali Franček Knez, Janez Jeglič – Johan in Silvo…
Med 31.10. in 4.11. se je majhna delegacija Železničarjev odpravila v Paklenico. Nekateri smo prvič tipali ostro pakleniško skalo (in na njej pospešeno obrabljali plezalke), drugi so že točno vedeli, kam se gre na kavo/pivo. In kaj smo počeli/ugotovili? Kljub neobetavni vremenski napovedi smo vsak dan plezali. In nekatere dni tudi sušili opremo, a to je že druga zgodba. Klima, ki greje na 30°C in piha direktno na premočene obleke in čevlje, preverjeno dela čudeže. Vsaj pri sušenju, na splošno počutje prisotnih in kakovost spanca tovrstna vročina ne deluje najbolje. Ajda po prisilni pavzi spet pleza. Držimo pesti, da bo…
Prejšnjo nedeljo sva z Jankom Mikužem lezla v ostenju Lešarjeve peči. Vajeti je v imel v rokah Janko in tekom plezanja pokazal znanje in suverenost, katero starejši pripravnik potrebuje za samostojno pležo v hribih. Pogumno je izbral tudi smer, katera bila opremljena samo z dvema klinoma. Smer je še vedno lepa kot je bila, ima pa sedaj še dva dodatna klina, tako da še bolj kliče po ponavljalcih. V steni sva bila sama, pod steno pa kar nekaj kapitalnih kozorogov.
Topel (ali pa ne tako topel) sobotni dan je bil kot nalašč še za eno zadnjih letošnjih plezanj v kopni skali. Z Anžetom (AO Rašica) sva se dogovorila za Vzhodno smer v Mali rinki (350m, IV/III).Vstop v smer je desno od prvih klinov planinske poti čez Turski žleb. Zaradi neizrazitega in lahkega terena imajo spodnji raztežaji več variant. Sama sva izbrala varianto čez kamin, ki nas je pripeljala do žleba. Nadaljevala sva v/ob žlebu rahlo v desno po platah, ki so nudile odlično plezarijo, a so se mi zdele na določenih delih malo težje kot je bila ocena v opisu.…