Sobotno plezarijo je odneslo slabo vreme. Bilo pa je zadovoljivo za pristop v Tamar, kamor sva se zvečer z Nejcem tudi napotila.Med potjo sva se, med kramljanjem, dotaknila tudi teme, da bi lahko najino plezanje bilo tudi zgodovinsko pomembno, vsaj za najino žlahto. Saj sva po vsej verjetnosti prva naveza, ki se je sestavila po nesreči najinega skupnega sorodnika Pavleta Kozjeka. Tako sva, s Pavletom v mislih, zjutraj ob 6.uri, odhitela iz Doma v Tamarju proti najinemu cilju, smeri Herlec-Kočevar v Šite. Pol ure pred nama se je v taisto smer namenila še ena naveza. Ne vem, kaj je botrovalo:…