Da napišem še jaz nekaj besed, kaj se je dogajalo zadnje tri tedne. V soboto sva s Primožem začela z vplezavanjem nad Bohinjskim jezerom v steni Govica. Vroče, kosmato, malo podrto, ampak sila zabavno. Cel čas sva imela prečudovit pogled na jezero, kar je vsaj malce odtehtalo prvomajsko Paklenico. Otvorila sva tudi kopalno sezono v jezeru. Ampak samo za par sekund. Naslednja pleža s Primožem je bila v Ratitovcu na mrzlo vetrovno nedeljo. Prvo sva plezala Avrikelj, potem še sosednjo Spominsko smer Čerin Miran in sredi stene prišla nazaj v Avrikelj, potem bluzila malo po svoje in izplezala nekje vmes…
Jana je prepevala Za stara dobra vremena, meni se je po glavi motal Kuži (?!?). Kaj sta si prepevali Borja in Ana se pa sploh nismo pogovarjali (ali pa smo se, a je ušlo iz glave). Smo se pa o strahu, čudovitih razgledih, lačnih želodcih, klinih in smeteh, nebeških lestvah, fantastični skali, spominih ... Čisto malo smo tudi molčali, saj so nam sapo jemale tako lepote kot strmi klanci. Čudovita popoldanska tura se je zgodila prejšnji petek!
V soboto sva z Anjo v vzhodni steni Ojstrice plezali smer, ki sta jo teden pred tem prvič zlezla Volk in Supin (Volk jo je v petek tudi sam ponovil) in jo poimenovala Intuicija. Strinjati sva se morali, da je smer čudovita - dolga okoli 600m, od tega 300m konstantno prekinjajo cca. 30m dolgi odseki ledu, maksimalne strmine do 90o. Zelo sva uživali v tistem čošku Robanovega kota, sestopili pa sva na Podvežak, ker nama je Jakob prijazno prihranil direkten sestop nazaj v dolino.
Več...
Nika je povprašala, če bi kdo šel v hribe, zvezde so se poravnale tudi meni, pridružil se je še Izi. Plan je bil skok iz doline Kot na Visoko Vrbanovo špico, ki pa se je tekom ture spremnil v naskok na Rjavino. Razmere: Od Kota do Dovških vratc je bil pomrznjen in trd sneg, ki se je redko prediral. Območje je ves čas v senci. Pihal je relativno močan in hladen veter. Od Dovških vratc do vrha je bilo mešano - kopno/snežno. Zajle so delno zunaj, delno zakopane. Od Dovških vratc do Krme pa smo imeli na začetku trd sneg…
Včeraj sva z Davidom plezala omenjeno smer - Modec-Režek (III+/3, 220M) v Turski gori. V njej mi je odletel BD vijak(16cm),zato se, če ga kdo najde, oddolžim s pivom, ali več njimi. O sami smeri pa... Možnost varovanja je dobra, edino proti koncu prvega raztežaja je malo tanjši led. Drugje razmere super. Midva sva imela 70-metrski štrik in naredila 4 raztežaje, varovala sva se samo na vijake, vmes najdeš tudi par klinov, ostalo opremo pa sva tovorila s seboj za kondicijo. Super smer, edino mrzel veter naju je stalno opominjal, da v hribih še ni pomladi :).
Na Prešernov praznik je končno prišla na vrsto že dolgo želena Eisigspizt. Večina odprave je parkirala nižje v dolini Pollatal in se povzpela na malo bolj poznani Seemannwand. Z novim smučarskim prijateljem Erazomom pa sva nadaljevala po dolini in kmalu v zamet zakopala mojega golfa. Po ene 15 minutah neuspešnega kopanja sta naju rešila prijazna Avstrijca z njunim terencem. Golf je nato našel svoje postajališče na nekakšem sončnem mini parking placu ravno pred zametom, družbo mu je delal tudi avstrijski terenec. Posledično naju je čakalo kar nekaj doline pred pravim začetkom vzpona, kar je seveda še toliko bolj naporno ob…
26.1. se odpeljemo v Logarsko dolino z namenom plezanja v Vzhodni smeri v Mali Rinki. Žal nas pričetek sneženja na vstopu v smer od tega odvrne. Zato si dobro voljo povrnemo v Palenku, ki smo ga preplezali po dolgem in počez, kjer je bilo le to možno. En teden kasneje. Slaba novica! Sappada in ledni slapovi odpadejo! Dopust pa je ostal. Tako se s soplezalcem v petek zjutraj zapeljeva do Ingota. Namenila sva se v Špikov graben, čeprav nisva zasledila nobene informacije, da bi kdo že kaj hodil tam to zimo. In res. Zgažena potka se je zaključila pri bivaku…