Zadnjo nedeljo septembra sva se z Dalenjcem kobacala po Ruški smeri v Križevniku. Smer poteka po strmem klancu in se ponaša z odlično skalo, le prvi raztežaj je malo sumljiv. Dolga je 350m in naju je zaposlila za večji del dneva. Sestopila sva s spustom po smeri vzpona in bila pod steno že v temi. Sestop do avta se je še malo podaljšal, ker nisva takoj našla steze skozi ruševje. Minulo nedeljo pa sva z Ajdo plezala Južni raz Škrlatice. Potek smeri je logičen, po zajedah v območju raza. Skala je odlična, le v zgornjem delu so police malo naložene.…
V nedeljo je bil dan za plezat! :D Ob prvem svitu smo se David K., Zala S. in Vesna I. podali proti severni steni Velike Mojstrovke. Že dostop je bil lep, a tudi kar kompleksen. Razglede so nam še polepšale jutranje barve (ob katerih sem kot ponavadi "dol padala", čeprav sem svoje navdušenje nekako krotila) in zlato obarvani macesni. Kmalu pa se je naša pozornost preusmerila na "drek-kurac"* pod nogami in ko smo se prebili še čez zadnjo ozko poličko, smo se znašli v lopi pri vstopu v smer. In hop, težo iz nahrbtnika na pas, pa gremo. Že ob…
Po Dolomitih so me takšne in drugačne obveznosti zadržale od plezanja. Vmes smo že malo frikali, ma ni bilo nič od naše pristne, krušljive skale... :) Tako sva se z mojo drago žlahto, Markom Goriškom (AO Rašica) odpravila na kratko nedeljsko plezarijo nad Vršičem, v Jeseniško smer (150m, V+) v NŠG. Sicer kratka smer, a omogoča zanimivo plezarijo. V drugem raztežaju smeri se najde tudi 'luftig' detajl, kjer pridejo prav kakšni večji frendi. Hvala tastu, vodji naveze - lepo je bilo spet malo v skali!
Več...
Od višine se zvrti, zato smo šli. S Tastom, Lomačino in Pivarjem nabirat višince in ledeniške izkušnje na Veliki klek, tokrat prek jugovzhodnega grebena. Za količine izrečene jamrarije smo imeli težav presenteljivo malo, pravzaprav nobene. Ledenik je prijazno razgalil svoje razpoke, kdor se med njimi ni znašel, pa se je lahko "prešvercal" s sledenjem kakšni drugi navezi. Pred, na in za grebenom je bilo dovolj ljudi, da skice ni bilo treba niti izvleči iz žepa. "Štange" in rinke za varovanje na grebenu so se ponujale same od sebe. Gora je tokrat pokazala svoj mili obraz, v toplem soncu in idiličnem…
Bil je že skrajni čas za akcijo in z Matjažem sva v soboto končno prišla na svoj račun. Strah pred prezebanjem in mrzlo skalo naju je pregnal v plošče pod Stadorjem, kjer najdemo nekaj navrtanih večraztežajk. Dobila sva kar sva iskala - poletno vročino. :D Edino na kratke hlače sva oba pozabila. Najprej sva splezala Peruniko (IV+, 180m). Smer je lepa, zvadila sva različne tehnike plezanja po "radiatorčkih", potrenirala kak gib brez grifov (ker jih pač ni bilo oz. sva jih oba spregledala) in se naužila platk. Priporočeni sestop je z abzajli po smeri, zato sva spoznala tudi skoraj vse…
Vesna me je razveselila s svojim obiskom doma in čas je bil za popoletno analizo. Večer sva preživeli na Bivaku za Akom in se naslednje jutro podali na popotovanje proti Bivaku II. Sonce naju je grelo čez celotno prečenje Široke peči pa vse do Dovškega križa. Lep greben, divji konci, prijetna samota v dvoje... Na bivak Na Jezerih je proti večeru z nahrbtnikom polnim dobrot prisopihala še Herminca. Manjši šum v komunikaciji je poskrbel za dosti tekočine, a precej malo vode. No problem! Zvečer smo na vsa pljuča vdihovale blagodejno kombinacijo zbrane družbe, zjutraj pa se po najprijetnejših slovenskih meliščih odslajdale…
V začetku tedna je padla ideja, da je za izkoristit še zadnji topel poletni dan za kakšno lepo plezanje. Tako sva se v četrtek proti večeru z Jiržijem odpravila proti gorenjski. Natančneje v Gozd Martuljek, do bivaka pod Špikom. V soju čelk sva ga brez težav našla, povečerjala in legla k počitku. Zgodnje vstajanje mi ni preveč ustrezalo, ko pa me Jirži vpraša, če imam s sabo ključe mojega avta, pa sem bil v hipu prebujen. Moj avto sva namreč zvečer zapeljala v Pišnico, na zaključek najine avanture. Ker pa sem pustil ključe v Jiržijevem avtu, je to pomenilo, da…