Včeraj sva se s Ciganko zapodila v Grmadniško smer v Mali rinki. Smer je bila prvič preplezana letos, v njej je nekaj rdeče obarvanih klinov, sploh detajli so nabiti sva pa našla vsaj dva stara klina (stare generacije). Detajli so se mi zdeli dokaj težki, mogoče zaradi smeri same ali pa ker sem štiri tedne bolehal za nevem kakšno virozo. No v zgornjem detajlu me je pričakalo presenečenje, ker sem se počutil navitega in ne posebej pri močeh sem malo počil na zabitem profilcu, ki pa je iz meni neznanega razloga spustil, tako da sem potegnil zadrgo s tremi klini in enim frendom ter poletel z glavo navzdol proti Ciganki, ki pa me je rešila bridkega padca na polico. No po ponovnem poizkusu sem opazil da komolec ni glih kar bi moral bit zato sem žalostno predal zmago.
Nauk: ne zaupaj klinom v steni čeprav ne izgledajo rahitično, mogoče sem s tem ko sem jih nekaj populil ven celo rešil bridkega konca kakšnega siromaka in pa, če v štirih tednih izgubiš deset kil se mora nekje poznat, sploh kalibru človeka z mojimi kilogrami.
Glih slučajno so temu dogodku prisostvovali Željo s Sedlarko in Mihom, tako da smo se potem preformirali in je Ciganka popeljala Željota na vrh Vzhodne, jaz pa Sedlarko in Miha.
Je bilo pa vseen lepo, izkušnja....itd,itd ;) da ne omenjam piknika ki se je zavlekel pozno v noč :)
