Kaj se dogaja

Z Jakobom sva na začetku poletja modrovala, da zdej sva za dovolj močna za splezat Čopa ali Aschenbrennerja. Jaz sem sicer cincal in rekel, da za Čopa se še ne počutim, za Aschenbrennerja pa ja (po preplezani smeri sem primerjal skici in ugotovil, da je Čop tehnično sicer manj zahteven, je pa daljši). Kakorkoli že, v soboto, 25.7., se je naredilo čudovito vreme in midva sva splezala Aschenbrennerja (VI, 800 m) v Travniku.   Zgodnji štart, parking na Vršiču, pristop mimo slapov nad Tamarjem in vstop, kjer sva zaradi opisa na slovenskih stenah malo narobe iskala dostopno grapo. Nasvet: Mihelič z manj besedami opiše dostop veliko bolj točno, za ptičjo perspektivo pa glej slike.…

   Po Paklenici (Brahm z Jakobom in Mosoraški s Primožem), uvodu v slovenske gore (Jesih-Potočnik v Debeli peči s Primožem in Vzhodna v Mali Rinki z Ježem) ter tečajniškem taboru na Belih vodah (Severni raz na Visoko belo špico in Ive Piemontese na Malo Lojtrico z Jelenkotom) je prišel čas za junijsko julijski AOŽ tabor v Dolomitih. Z Antonom sva iz Ljubljane štartala v petek in prispela v že kar poln tabor v Pozzi di Fassa v večernih urah. Sledilo je postavljanje šotora in iskanje izkušenejšega soplezalca za soboto. Vprašam Vida, ki je za in predlaga Kaminfuhre (težja varianta). Po ogledu skice smeri se strinjam in plan za soboto je narejen.    V soboto zjutraj se…

Na prvi poletni dan sva se z Dinotom odpravila na Grintavec čez Košutovo spominsko smer. Prvotna ideja je bila sicer Nova centralna smer v Veliki Babi, ampak je Dino (pravilno) ocenil, da bova v Košutovi večji del dneva v prijetni senci. Dobila sva se ob 6h pri Planšarskem jezeru, v bližini katerega sva s Katjo kampirala od petka. Zapeljala sva se do zadnjega parkirišča, potem pa odpujsala mimo Češke koče do začetka smeri, do katerega naju je ločevalo še umirajoče snežišče. Prvi trije raztežaji so bili mestoma še v precej mokri skali, kar je na trenutke zahtevalo malo višjo stopnjo previdnosti. Po tretjem raztežaju sva dosegla travnato gredino, ki je zelo uspešno v sebi zadrževala dež…

V soboto 4.7. Sva s Klemnom Kastelicem iz AO Tržič splezala Črni biser v Travniku. Parkirala sva na Vršiču na enem od otočkov, kjer se še da parkirat. Parkirala sva cca 5:00, 5 minut kasneje je prišel avtobus iz KG, tako, da za naslednje avanture okoli Vršiča se zagotovo poslužim avtobusa. Do stene sva dostopila po planinski poti proti Tamarju, pri slapovih pa sva zavila po grapi proti steni in z nekaj poplezavanja prišla pod steno. Plezati sva začela nekaj okrog pol osmih. Prva šestica se nama ni zdela tako grozno krušljiva. Skica je zelo natančno narisana in če ji slediš te lepo popelje do vrha stene, tako da orientacijskih težav nisva imela. Po eni skici je detajl označen v sedmem…

Teden pred Velikim Šmarnom je bil poln presenečenj. Prvo se je zgodilo v službi, ko mi je šef predlagal, da imam lahko v ponedeljek dopust. Drugo presenečenje pa je sledilo prvemu, ko mi je Bošt poslal vabilo za plezanje. Predlagal je Novo vzhodno v severni steni Triglava, kar se je v ponedeljek tudi zgodilo. Jaz pa sem še naprej planiral. Lansko leto mi je namreč v oko padla smer, o kateri se je kasneje veliko govorilo. Vzela je namreč življenje mladega plezalca. Vendar sem si že pred tem zaželel, da bi bila to smer za mojo izpitno turo za SP. Smer z imenom Milijarda se nahaja v severni steni Rjavine. In sledilo je novo presenečenje. Na mojo pobudo, si je Bošt zagotovil še prost torek. …

V ponedeljek 14. avgusta sva se z Davidom Kozjekom že na vse zgodaj odpravila v osrčje Julijcev. Cilj je bil preživeti dva čudovita plezalna dneva v nepoznanih smereh. Prvi dan sva se podala v Novo vzhodno v Triglavu. Smer je iz leta 2013 in je sedaj verjetno doživela prvi obisk. Vse potrebne informacije o smeri so na spletni strani plezanje.net, zato me čudi da ni bolj obiskana. Vstopni del je lahko prehoden, tako da sva do velike grede šla nenavezana. Po skici sodeč sva se navezala v šestem raztežaju, za katerega sva kasneje ugotovila da predstavlja prvo izmed dveh petic po najini oceni. V tem raztežaju nisva šla po kaminu temveč po plošči in čez previs približno 5m  levo od…

Zdaj bom nadoknadila svoje nepisanje. Začelo se je z nepremagljivim taborom na Slovaškem in nadaljevalo s še enim v Val Masinu. Med tem sva z Mihcem (AO Kranj) v Šitah plezala Herlec-Kočevar. Sila fino! Navdušila sem se nad dostopom s kolesom, strmimi stenami in še čim. Z Boštom sva nato eno ležerno popoldne plezala Vodjak Želja na Vršiču. Kakšna lepa smer! V cugu, ki je skupen s trmastimi kamini, kjer je včasih tičala lesena kajla, se da A0 lepo izpeljat tudi s frendom trojko. Še isti teden, smo se po eni dolgi noči, z Ajdo in Rokcem spravili v jutranji Janc-Mali na Begunjščico. Rokc se je izkazal in praktično celotno smer preplezal v vodstvu. Dan, ki se tako začne, se ne more slabo…

S tovarišem Draganom sva se v torek, 8. 8., podala v stene Velike Mojstrovke in jo ubrala v Zaplotnikov Steber revežev (V-/IV+, 500 m). Na srečo prava izbira, saj se je v bližnji Smeri Debelakove že trlo nekaj navez, znanci med njimi, s katerimi smo izmenjali par besed, pa so se zato raje podali v Kovinarsko smer. No, midva sva ob ne preveč uglednem dostopu do najine stene visoko zgoraj ugledala le eno, ki pa je kmalu izginila z obzorja, ter olajšana in z nasmeškom zaplezala v vstopni kamin. Po par lažjih raztežajih je sledila razgibana in mestoma zračna smer; od plošč, ramp, zajed/kaminov dokaj pokončnih štiric, žlebov, gruščnatih prečk in polic do najtežjega dela smeri, lepe zajede, ki pa…