Kaj se dogaja

Pretekli vikend smo se podali na ledeniško turo na goro Castor, štiritisočak na razvodnici med Italijo in Švico. V vasico Saint Jacques, naše izhodišče, smo z avtom prispeli v petek okoli polnoči in prespali na parkirišču. Naslednji dan ob sedmih, ko se je na izhodišču zbrala celotna ekipa (poleg AOŽ se nam je pridružilo še nekaj članov Rašice in Kamnika), smo pričeli naš skoraj 2000 višincev dolg vzpon do koče Quintino Sella (3,585 m). Pot nas je najprej preko smučišča, nato granitnih pobočij in na koncu po z vrvjo zavarovani poti pripeljala do koče, ki stoji tik ob robu ledenika Felik, ki smo ga nameravali prečkati naslednji dan. Preostanek dneva smo se sončili, jedli, družili in…

Glede na to, da me je ferajn "pobral" na medferajnovski dražbi rabljene opreme, bi se skoraj spodobilo, da poleg jezika in prezence ob sredah, doprinesem kaj tudi v obliki plezanja. No, šlo je nekako tako. 2025 naj bi nekoliko manj plezal v hribih in čas posvetil dvigovanju plezalnega nivoja, beri Friko/Dt. Ampak, sem se raje poškodoval in sezono kar preskočil. V začetku 2026, sem zaceljena tkiva preizkusil v Pakli in ugotovil, da držijo. Nedolgo nazaj sta me prijetno presenetila Tia in Matic, ki sta me s seboj vzela v Ratitovec. Zlezli smo bojda klasični duo, Spominsko V/IV, 120m in Avrikelj V+, 120m. Kratko ampak lepo, priporočam! Preostali del leta sem namenil nabiranju kondicije,…

V nedeljo, 13.9., nas je nekaj navez izvedlo skupinsko ponovitev Radnega naroda na Velikem Ferajnu (X/VIII), za kar smo rabili 8 ur in na koncu prijetno utrujeni modrovali pred Vrati. Čez teden smo se na kup nabrali jaz, Igla, Ferenc, Tia, Tine, Tim in Jure. S svojo priključitvijo podvigu pa sta nas še dodatno presenetila Julija in Matic, popoldne se nam je pa pridružil še Željo. Z Iglo sva že čez teden globoko razmišljala, kako popravit rob blazin in ali je menjava umivalnika sploh smiselna, jaz pa sem šel v nabavo vsega potrebnega materiala. V nedeljo je bilo tako vse pripravljeni, da smo se ob točno okoli približno 9:03 začeli zbirati pred Vrati Velikega Ferajna in kot Radni narode…

Z Jakobom sva na začetku poletja modrovala, da zdej sva za dovolj močna za splezat Čopa ali Aschenbrennerja. Jaz sem sicer cincal in rekel, da za Čopa se še ne počutim, za Aschenbrennerja pa ja (po preplezani smeri sem primerjal skici in ugotovil, da je Čop tehnično sicer manj zahteven, je pa daljši). Kakorkoli že, v soboto, 25.7., se je naredilo čudovito vreme in midva sva splezala Aschenbrennerja (VI, 800 m) v Travniku.   Zgodnji štart, parking na Vršiču, pristop mimo slapov nad Tamarjem in vstop, kjer sva zaradi opisa na slovenskih stenah malo narobe iskala dostopno grapo. Nasvet: Mihelič z manj besedami opiše dostop veliko bolj točno, za ptičjo perspektivo pa glej slike.…

   Po Paklenici (Brahm z Jakobom in Mosoraški s Primožem), uvodu v slovenske gore (Jesih-Potočnik v Debeli peči s Primožem in Vzhodna v Mali Rinki z Ježem) ter tečajniškem taboru na Belih vodah (Severni raz na Visoko belo špico in Ive Piemontese na Malo Lojtrico z Jelenkotom) je prišel čas za junijsko julijski AOŽ tabor v Dolomitih. Z Antonom sva iz Ljubljane štartala v petek in prispela v že kar poln tabor v Pozzi di Fassa v večernih urah. Sledilo je postavljanje šotora in iskanje izkušenejšega soplezalca za soboto. Vprašam Vida, ki je za in predlaga Kaminfuhre (težja varianta). Po ogledu skice smeri se strinjam in plan za soboto je narejen.    V soboto zjutraj se…

Na prvi poletni dan sva se z Dinotom odpravila na Grintavec čez Košutovo spominsko smer. Prvotna ideja je bila sicer Nova centralna smer v Veliki Babi, ampak je Dino (pravilno) ocenil, da bova v Košutovi večji del dneva v prijetni senci. Dobila sva se ob 6h pri Planšarskem jezeru, v bližini katerega sva s Katjo kampirala od petka. Zapeljala sva se do zadnjega parkirišča, potem pa odpujsala mimo Češke koče do začetka smeri, do katerega naju je ločevalo še umirajoče snežišče. Prvi trije raztežaji so bili mestoma še v precej mokri skali, kar je na trenutke zahtevalo malo višjo stopnjo previdnosti. Po tretjem raztežaju sva dosegla travnato gredino, ki je zelo uspešno v sebi zadrževala dež…

V soboto 4.7. Sva s Klemnom Kastelicem iz AO Tržič splezala Črni biser v Travniku. Parkirala sva na Vršiču na enem od otočkov, kjer se še da parkirat. Parkirala sva cca 5:00, 5 minut kasneje je prišel avtobus iz KG, tako, da za naslednje avanture okoli Vršiča se zagotovo poslužim avtobusa. Do stene sva dostopila po planinski poti proti Tamarju, pri slapovih pa sva zavila po grapi proti steni in z nekaj poplezavanja prišla pod steno. Plezati sva začela nekaj okrog pol osmih. Prva šestica se nama ni zdela tako grozno krušljiva. Skica je zelo natančno narisana in če ji slediš te lepo popelje do vrha stene, tako da orientacijskih težav nisva imela. Po eni skici je detajl označen v sedmem…

Teden pred Velikim Šmarnom je bil poln presenečenj. Prvo se je zgodilo v službi, ko mi je šef predlagal, da imam lahko v ponedeljek dopust. Drugo presenečenje pa je sledilo prvemu, ko mi je Bošt poslal vabilo za plezanje. Predlagal je Novo vzhodno v severni steni Triglava, kar se je v ponedeljek tudi zgodilo. Jaz pa sem še naprej planiral. Lansko leto mi je namreč v oko padla smer, o kateri se je kasneje veliko govorilo. Vzela je namreč življenje mladega plezalca. Vendar sem si že pred tem zaželel, da bi bila to smer za mojo izpitno turo za SP. Smer z imenom Milijarda se nahaja v severni steni Rjavine. In sledilo je novo presenečenje. Na mojo pobudo, si je Bošt zagotovil še prost torek. …