Kaj se dogaja

...ali ženski tabor alpinističnega odseka Železničar, ki bo potekal prvi vikend v avgustu v Karnijskih Alpah. Nanj vabimo vse članice AOŽ in članice sestrskih odsekov. Takrat bomo spustile meglo na zemljo in jo razpršile enakomerno naokrog. Zvezdam bomo odvzele monopol in prižgale ljudem iskro v očeh. Samo ne pravite nam, da se še ne dani in da naj bomo tiho, ker večina še spi... Takrat bomo me prižgale dan!

V soboto, 27.5.2017, smo Poli, Franja in Ajda uspešno izvedli dolgo načrtovan in težko pričakovan vzpon na Brano. Naveza se je izkazala za zelo uspešno že pri zimskem vzponu na Malo Mojstrovko in tudi tokrat smo se držali tradicije. Poli je predlagal, da bi splezali Zgornji steber (IV-/II-III, 160m) s Šijo (II-III, 200m) Brane. Super, gremo! Na poti proti Kamniškem sedlu z navdušenjem opazujemo stene, smeri in plezalce. Po uri in pol hoje se približamo steni Brane in opazimo kar tri naveze v smeri, ki smo jo imeli v planu, ter še dve navezi v sosednjih smereh. Sprva smo imeli malo pomislekov in pogledovali proti Planjavi, ampak nas je vreme prepričalo, da ohranimo prvotni cilj. Prvih…

V soboto, 27. maja, sva se s Primožem odpravila v Kogel malo poplezat. Nisva bila edina, ki sva imela isto idejo, tako da je bila stena polna navez. Plezala sva smer Češnovar - Srakar, ki vstopi po izrazitem kaminu (zajedi) nekaj metrov levo od Zupanove smeri. Plezanje poteka pa zajedah in kaminih. Do gredine je nekoliko lažje, vsake toliko pa preseneti kak plezalni sladkorček. Po gredini pa postane plezanje bolj konstantno. Smer poteka v veliki večini v zelo dobri skali, štanti so na svedre, zato bi jo kar priporočil (med slike sem zato dodal tudi skico). Plezanje je popestril tudi wingsuit base jumper, ki je skočil čez steno. Res lep prizor (moram ob priliki probat) :). Ko sva…

Pretekli vikend, natančneje v soboto, 27. 5. 2017, sva se s Stropotom po končanih izpitih alpinistične šole podala na uvajalno turo. On se je uvajal v alpinistične smeri, jaz pa na hojo z novim gležnjem. Zeleniške špice so bile odlična izbira. Pristop skozi Repov kot je vedno lepa izkušnja, saj ponuja na eni strani lepe razglede na ostenja Planjave, na drugi strani pa naju so mamile Zeleniške špice. Za kičastim tolmunom sva odvila v pristopno grapo in pred nama zagledala še bolj zgodnje osvajalce grebena. Že na Staničevem vrhu sva pristala v čakalni vrsti za abzajl. Pred nama so bili na šolski turi člani in tečajniki AO Domžale in dva nadebudna gornika. V naslednjih špicah sva prehitela…

Ker je v naših krajih zmanjkalo snega, smo Robi in ostala 6-članska kompanija za velikonočne praznike naskočili Gran Paradiso. Da vzpon na štiritisočak ne bi bil preveč preprost, sva se z Marjeto ob tem odločila za bivakiranje. A prav dolgo ni šlo gladko. Start na 1900 m nadmorske višine je uspel, tudi občasno brodenje in "štamfanje" čez gole zaplate zemlje ni povzročalo prevelikih preglavic, toda zadnji metri do koče, četudi "le" na 2700 metrih nadmorske višine, so se razvlekli ko žvečilni gumi. Še dobro, da k smučkam sodijo tudi oporne palice! Ostalim je šlo hitreje in Marjeta je medtem že našla prostor za bivakiranje. Od utrujenosti in mraza sva samo popadala v spalke. Tudi zjutraj sva…

Evo banda...   Luč dneva je ugledal BILTEN (klik,klik!!!) za poletni plezalni tabor v Dolomitih. Planirajte dopuste ali pa pustite službe, obesite šole na klin in pridite v odlično okolje in še boljšo družbo. "Kogar ni zraven, je nekje drugje!?" - neznani avtor, 2017 (Zen misel) ;-)   Se vidimo!

Prvomajski prazniki so poskrbeli za zapoznelo objavo ampak bolje pozno kot nikoli :). 21.4. sva se z Neli podila nad Vršičem. Nekajdnevno hladno obdobje je obetalo dobre razmere tam kjer bi bilo še kaj snega. Odločitev je padla, da greva pogledat kako izgleda Smer po kaminih po tistem podoru poleti. V smeri sva naletela na odlične razmere s škripavcem in ledom. Nekaj težav so nama povzročali balvani velikosti kakega kombija in pa pod njim tudi nekaj naloženih odstavkov. Največjega blavana sva se lotila po jamarsko in splezala pod njim nato pa skozi majhno lino spet prišla na površje. Naslednji balvan sva brez težav z malo previdnosti obšla po desni. V zadnjem cugu pa naju je čakala še…

V četrtek smo se Neli, Eva in jaz odpravili iskati sneg k severnim sosedom. Vožnja je hitro minila in po treh urah smo že na parkirišču v vasici Stroden (1403 m). Hmm… a nismo mi prišli smučat? Snega nikjer. Niti višje ga ni opaziti. Pomlad nas je spet prehitela. Vendar ne obupamo, optimizem nam vliva skoraj polno parkirišče in 10 turnih smučarjev, ki jih je taksi ravnokar odložil. Otovorimo se in pričnemo hoditi. Najprej po cesti mimo spodnje postaje tovorne žičnice nato po poti, ki se nad potokom vije po dolini Maurertal. Po 2 urah hoje si nekje na višini 2000 m le nadenemo smuči, a ne za dolgo. Nekaj 10-metrski odseki snega se v neprekinjeno belino zlijejo šele malo pred kočo. Koča…