Z Jakobom sva na začetku poletja modrovala, da zdej sva za dovolj močna za splezat Čopa ali Aschenbrennerja. Jaz sem sicer cincal in rekel, da za Čopa se še ne počutim, za Aschenbrennerja pa ja (po preplezani smeri sem primerjal skici in ugotovil, da je Čop tehnično sicer manj zahteven, je pa daljši). Kakorkoli že, v soboto, 25.7., se je naredilo čudovito vreme in midva sva splezala Aschenbrennerja (VI, 800 m) v Travniku.
Zgodnji štart, parking na Vršiču, pristop mimo slapov nad Tamarjem in vstop, kjer sva zaradi opisa na slovenskih stenah malo narobe iskala dostopno grapo. Nasvet: Mihelič z manj besedami opiše dostop veliko bolj točno, za ptičjo perspektivo pa glej slike. Prve raztežaje sva splezala nenavezana, se pred črnim previsom navezala, proti koncu pa spet razvezala ter čez 11 ur splezala preko rampe in raza na Travnik. Plezala sva v celoti izmenično in si težave razdelila točno na pol. Sam sem pri prečenju strehe v Bunkerju obsedel v klinu, ker nisem zaupal dvem majajočim grifom, ki jih opisuje že Mihelič, Jakob pa je celo smer splezal prosto. V steni in širši okolici sva bila na ta izjemno lep in suh dan sama. Večjih orientacijskih težav nisva imela, smer je v detajlih korektno nabita, skica na slovenskih stenah pa veliko boljša od (skope) Miheličeve. Največje negativno presenečenje poleg občasnega nohtanja in plezanja v puhovki v višku poletja je bil izstopni raz, kjer sva se morala nazaj navezati, saj sva ga napadla direktno, čeprav bi najbrž morala lažje poplezavati po njegovi levi strani.
Celotno smer ocenjujeva kot kompleksno in dolgo VI, ki ima v vseh ta težjih raztežajih dobro skalo, pa tudi petke konkretno dišijo po VI- in štirke niso ravno poceni. Na kratko: magično bitje Žabica Đabica severne stene Travnika še ni obiskalo. Žabico Đabico sva še posebej kolnila na zadnjih IV in III, kjer sva se mislila skoraj sprehodit nenavezana v čevljih, pa predstavljajo kar nekaj napetih trenutkov, ko si že fajn utrujen. Tako da j*** se Žabica Đabica! Zakaj te imamo na svetu, če nonstop samo frikaš 6b+ v Ospu in hengaš pred Bolder Sceno v Kranju na "piru po bolanem šešnu"?!?
Najbrž bo to eden zadnjih vzponov smeri v Travniku, kjer si lahko na Vršiču avto zjutraj pustil ob cesti in se zvečer samo odpeljal domov brez plačlila ali visoke kazni. Tokrat je še šlo čez, vprašanje, kaj bo naslednje leto... Dajte izkoristit!
Epilog: Žabica Đabica je hudo maščevalno bitje, kar sem okusil na svoji lastni koži. Toliko sva kolnila čez njo, da naju je slišala, ker je ravnokar frikala Pikačuja v NŠGju, in naju je imela "pol k****, prepotentna mala pi*****, vesta, kaj sem jaz splezala v svojih cajtih"!!! V nedeljo zvečer se je odločila, da podtakne magičen požar v moj avto, ki se je tako vnel sredi Zaloške ceste in tragično končal najino skupno pot. Žabica Đabica, nisva še zaključila te sage... Niti blizu temu še nisva...
Glasbena podlaga: Johnny Cash - Ring of Fire