Danes sem končno na svoj plezalski račun prišla še jest. Po dolgih 2 letih končno v skali. Izbrana je bila Begunjščica. Za začetek mora biti lahko, zato smo šli plezat Janc-Mali (IV+/IV-III, 160 m) - menda sva z Viktorjem ena zadnjih ferajnovcev k sva to splezala. A poznava še nekoga, ki je še ni splezal :). Dostop kratek, smer lepa, le en raztežaj je malo bolj podrt. Družba je bila odlična (Brane in Viktor), sonca na pretek, prav tako pa vetra. Brane nama je kazal pot, midva pa sva pridno sledila. Po 3 urah je bilo konec luštnega, še sestop, ogled smeri za prihodnjič, pa zasluženo pivo (no, v resnici je samo šofer pil pivo, ostala dva sva štrajkala).
