V nedeljo popoldne, 1. septembra, sva se z Nežo (Borjino hčerjo :-))) odpeljali proti Logarski dolini in v Klemenči peči napadli dolgo športno plezalno smer Sarti.
Vstop v smer sva hitro našli in pogumno sem preplezala prvi cug. Neža pa še bolj pogumno drugega, kjer je po najinem mnenju konec smeri. Neža je postavila štant na drevo, kljub mojim zagotovilom, da se gotovo kje skrivata 2 svedrovca. No pa se pač ne. Med sestopanjem do abzaja se je konkretno ulilo in tako sva povadili mokri abzajl. Na poti do parkirišča sem našla še zapestnico, ki sem jo očitno izgubila spomladi. Res zanimivo, kaj vse se človeku pripeti (no postavljanja na glavo na srečo ni bilo, sva pa altruistično zmetali nekaj kamenja v dolino).
Na pivu v Lučah sva se vzajemno strinjali, da si smer prisluži naziv: ČUDOVITO!
