Sedlarči je pripravila sledečo reportažo o Dolomitih:
Od 6. do 13. oz. 14. julija smo bili Železničarji na plezalnem taboru v Campitellu blizu Canazeija. Prva postojanka na Jesenicah, nato pa nas je garmin Metek brez večjih preračunavanj in stranpoti vodil do cilja. Nastanili smo se v kampu Miravalle, ki je postregel z lepim ambientom in presenečenji na vsakem koraku – od betonske plate s travnato prevleko, kamor klini ne gredo radi, malih umivalnikov za ljudi s kratkimi nogami, do nenavadno visokih cen za uporabo parcel, ki nam jih je v italijanščini servirala teta v recepciji.. kemp vsekakor toplo priporočamo :) Vreme nam je dobro služilo, ker je Ciganka zgleda zaposlena z lovljenjem metuljev v Rusiji. Dozo ploh smo tako dobili šele v sredo, ko nam je oddih že prišel prav. Takrat je največ zanimanja poželo vprašanje, kaj narediti s čivavo, če po dopustnikovanju v kempu nadaljuješ pot z motorjem: a) kamen okoli vratu in v vodo, b) v nahrbtnik, c) z ježki pritrdiš na balanco, d)na štrik in teče za tabo). Polovička? Glas ljudstva? Eh, brezvezni Čeh jo je dal kar za jakno.
Ostali dnevi so bili bolj aktivni in sploh super za plezat. Plezali smo večinoma v Ciavazes (Rossi-Tomassija (IV); malega Micheluzzija (IV+), Rampenfuhre (IV)), v Selli (zajedo Trenker (V) in Pillastrinija (IV) v prvem stolpu, Kostnerja (IV-), Rechter Riss (IV-) v drugem stolpu) in na prelazu Pordoi dve smeri na Sass Pordoi (Maria-Fuhre (IV+) in Gross-Fuhre (V-)). Vsak dan je nastala tudi kakšna variacije katere izmed smeri, ki je vključevala detalje ocenjene s V, VI ali več. Viki je po eni izmed takih izkušenj rekel: »Ja, sej če ne veš, pa preplezaš. Si rečeš, to štirko bom pa že zlezu.«Tečajniki smo neizmerno hvaležni vsem starejšimi in izkušenim, ki so nas jemali s seboj in kakšenkrat tudi urili svojo potrpežljivost in malo dalj časa občudovali lepe razglede. Ne samo na okoliške vrhove in druge naveze, nekateri so bojda tu ali tam videli tudi kakšnega svizca:) Na svoj račun pa so prišli tudi kolesarji, ki bodo znotraj odseka kmalu lahko imeli svojo sekcijo :)
Družba v kempu je bila prijetna. Popoldnevi so bili večinoma namenjenu pregledovanju, kje je kdo zgrešil smer, in planiranju smeri naslednjega dneva. Ob večerih pa smo navadno malo posedeli v soju sveče proti komarjem, malo pomodrovali ali tudi ne in spili kakšno pivo ali kokto. Kulinaričnih presežkov menda ni bilo; v povprečju je bila 4 od 7ih dni na sporedu pašta, najbolj je razveselil mesni dan pa kakšne doma spečene dobrote iz Hoferja.
V glavnem men je blo ful fajn, tko da kdaj gremo spet?
