V soboto sva se z Meto podala v steno nad edinim slovenskim mestom na W. Najprej sva poravnala dolg izpred leta in pol ter preplezala prvi raztežaj Krvave, ki ga takrat nismo našli, saj se nam je skril za borovce. Nad tem raztežajem sva se sprehodila dobrih 50 m v desno in se lotila smeri Avrikelj. Plezarija je luštna, le številne široke travnate police jemljejo vsakršno zračnost. Klinov ter pok za frende in jebiceje je vrh glave. Trimetrski detajl z oceno pet se nama je zdel krepko precenjen. Fletno je blo.
