Včeraj sva s Anžetom (Stari) zlezla Jubilejno v Dolgem hrbtu (V, 500m). Ideja je bila, da po lahkotni dolomitski plezariji Anže spozna, kaj pomeni prava alpska smer. Zaradi dolgega dostopa in sestopa, konkretne plezarije in solidne dolžine Dolgi hrbet vsekakor spada v to kategorijo, pa še modna stena ni. Jaz pa sem se hotel malo vplezati za naše hribe, ker letos pri nas nisem lezel nič sploh.
Hvalevredna ideja se je nekoliko sfižila, ker je bila, kljub temu, da sva šla v steno v najhujši suši, kjer mora velik del Slovenije šparati z vodo, zajeda mokra. To je dodalo smeri bolj pustolovski pridih in lahkotne petice po platah in kaminih kar naenkrat niso bile več tako lahkotne 
. Na srečo so se više zadeve izboljšale in "kruks" smeri , izpostavljena prečka je bila na srečo suha.
Skala je v peticah v kaminih solidna, na platah odlična, na lažjih delih pa precej napokana. Štanti so narejeni, klinov je kar nekaj v težjih delih, kot vedno pa je fino imeti nekaj "prijateljev". Za prečko je dobro imeti zadostno količino sistemov (10+), razen če si dovolj vplezan, da kline izpuščaš. Prav pridejo tudi dobre plezalke na trenje. Vse petice so precej konkretne in zahtevajo koncentracijo in precizno delo nog.
Na koncu je Stari ugotovil, da bo moral začet delat na kondiciji in nehat kadit 
. Torej je bilo vredno iti.
