Pa sem ga le dočakal. Sonce namreč. V tretjem letošnjem obisku slovenskih gora me je celotno pot, ma kaj grelo, kuhalo sonce. Družinski izlet na Pokljuko sem izkoristil za malo gorniške rekreacije in jo s turnimi smučmi mahnil na Viševnik. Gneča je bila nekako lajt motiv mojega izleta, a imel sem srečo, da sem na vrhu stal povsem sam in doživel tisti nekaj minutni mir, ki ga najraje najdem v hribih. Razmere so bile za razglede super, za smuko pa je bilo precej južno, a vseeno dovolj dobro, da sem užival tudi v tem elementu. Malo sem si kriv tudi sam, saj sem z Rudnega polja štartal šele ob 11ih. Naslednjič upam na sonce in mraz :).