No, tako … nismo bli čist ziher, a plezamo zlatega al malega, ampak cekin je pa bil. Spodaj brez reliefa, zgoraj z bolj očitnim. Na vrhu časa polna skleda za veter v laseh in, kakopak, za šnobke izrazite. Smuk smuk med ruševjem kosmatim. Pa spet pod steno in navzgor v tračarije. Svet iz metra v meter bolj majav in razbit. Ampak kaj nam mar! Smo le neustrašna družba: kraljica previsov, kraljica plati, za povrh pa še kralj, ki nago rit v tolmunčkih hladi (in rad kuje rime na i). Z nami bi morala iti še princeska zala, pa je, bož'ca, v vročici obležala!
