Po tem, ko smo se zbrali na klasičnem zbirališču na Viču, se je akcija že začela. Zaradi slabih navodil lokalnega "slaparja", smo se izgubili tam nekje ob smučišču Stari vrh, ali bolje rečeno v zasneženi "vukojebini". Se opravičujem na izrazoslovju, a če mi ne verjamete, vprašajte voznike avtomobilov. Ko smo končno našli slap, smo se zapodili v njega in kmalu smo pozabili na vse prigode med vožnjo. Led je bil bolj tako tako, a plezati se je vseeno dalo. Če bi ga bilo treba preplezati brez varovanja od zgoraj, pa ne vem, če bi kakšen vijak sploh prijel, še za psiho najbrž ne bi držal. Ker so bile temperature že visoke, nas je med plezanjem kar pošteno škropilo, a to ni motilo nikogar, saj smo bili veseli, da slap sploh še stoji. Po uspešno zaključeni turi, se nas je slaba polovica udeležila izčrpne analize ob "Berrnardu" in smrdljivemu siru :), ki je trajala pozno v noč.