Nedelja je obetala krasno vreme in zato sva z Žigom nerealizirano pakleniško navezo udejanila kar v domačih logih, blizu Vogarske 'baze'. Oba rahlo utrujena od podvigov prejšnjega dne, sva zastavila bolj penzionistično - ko je zvonilo poldne, sva zmogla ravno prvi cug. Potem pa še v treh do vrha (abzajlov…). Razgledi so bili neverjetni, temperatura znosna, samota ravno pravšnja, visoko nad jezerom je morala najina zabava odmevat po vsej dolini. Še kaj o smeri? Vzorno opremljena, zelo lepe plošče, katerih kompaktnost je na trenutke vprašljiva in precej majavi vmesni travni odstavki, tako da se oba strinjava: sva plezala tudi že lepše, ampak scena pa definitivno vse odtehta.