Kaj se dogaja

Že ko smo splezali Kufnerja in odhajali iz Courmayeurja, smo se zmenili da se pred odhodom na Aljasko vsaj še enkrat vrnemo v stene centralnih Alp. Vsak je imel kakšno idejo o tem česa bi se lotili. Kot ponavadi, pa je Poli našel najlepši in najbolj realen cilj. Iz Ljubljane smo se odpravili 20.marca okoli 5 popoldan. Napokali smo se v Dalenjčevo Alfo in se prepustili njegovi vožnji, z mislimi že pri našem cilju. V planu smo imeli lep vikend z lepim vremenom in poleg glavnega cilja preplezati še krajši greben Cosmique. S seboj smo imeli opremo za bivak, katero bi izkoristili nekje pod Midijem ali pa že v prvi smeri, odvisno do kje bi prilezli prvi dan. V Chamonix smo se pripeljali okoli 1…

V soboto sva s Klobučarjem iskala zlkovce v smeri Agatha Christie (5c, 285 m, navrtana) v steni Uket nad bohinjskim jezerom. Iz raztežaja v raztežaj so naju presenečali dramatični zapleti. In ko sva si že oddahnila, da je najtežji raztežaj v strmi krušljivi plati za nama, sva obnemela ob nič kaj skalnatih, ampak bolj travnatih, listnatih, prstenih in sem in tja podrevesenih izstopnih dveh raztežajih, ki sta pokvarila vtis o smeri. Sonce je nažigalo. Če bi bilo še kako stopinjo topleje, bi bilo že prevroče. Modrasi so že. V nedeljo sem ob zori z doline skočil še na Rodico. Vreme je bilo še vedno kičasto, smuka pa izvrstna. Modrasov še ni.

Danes sva z Dalenjcem namesto frikat, šla raje frikat v Belo peč. Tam sta bla še Kruh pa Jan, tako da gužve ni bilo :). Po dveh smereh se nama je pridružil še Kruh, tako da smo družno ubrali še eno smer. Vreme pa zakon, sunce, malo vetrčka, za kuliso pa zasneženi Storžič :). Kje ste bili pa ostali?        

Metek, Kruh, Dalenjc in jst smo v petek splezali Frendota v S steni Chamoniških igel. Nekaj smo slikali, nekaj plezali, nekaj zmrzovali, nekaj metali čez steno in se vmes še imeli fajn. Nekaj fotk je spodaj, Kruh bo natapkal reportažo, jst bom pa zamesu neki film. Enkrat :).                        

Včeraj smo se Neli, Barbara in jaz odpravile ob svitu iz Ljubljane čez Kamnik in proti Logarski dolini do najvišje ležeče kmetije Bukovnik v Sloveniji (v vednost tistim, ki tega ne vedo :-)), kjer smo pustile avto. Mahnile smo jo do Laneža  in se podale v tamkajšnje kratke grape. Gor, dol, gor, dol ... Gor po Naši grapi, dol po Grizzly Adams, gor po Butalski grapi  in zopet dol po Mišini grapi.    Preden smo jo mahnile v dolino po Mišini in naprej, smo si še privoščile malico, se vpisale v knjigo na vrhu Laneža  in pa ... nekaj selfijev nad »snežnimi oblaki« ...  Vse grape so fine in lahke, zelo dobro zalite (vsaj včeraj so še bile, glede na to kako toplo je in veliko sonca! :-)), čez…

V soboto, 14.3.2014, se je pred Grudo že ob 6h zjutraj zbrala četverica fntičkov, z namenom, da postori kaj koristnega na Vogarju. Po bliskoviti vožnji do Stare Fužine je sledil še bliskovitejši vzpon do koče, kjer smo si takoj ogledali kakšna je situacija s sončnimi celicami in kolektorji na strehi ter si naredili plan dela in določili zadolžitve. Štrik majster - Poli je poskrbel, da smo varno skakali po strehi, Gedore majster - Metek je skrbel, da so matice in šraufi leteli iz strehe, Silikon majster - Rambo je zafilal vsako luknjo in špranjo ter jst - OFR (obični fizički radnik) sem skrbel, da ni zmanjkalo materiala na strehi.  Po hitrem in učinkovitem delu nas je novi oskrbnik…

V sredo na ferajnu je padla ideja da bi še kaj zlezli v zimskih razmerah. In tako smo se v četrtek ob šestih po šihtu zbasali v avto in odpeljali na Jezersko Poli, Kruh, Metek in jst. Približno ob sedmih smo se napravili in odrinili proti Teranovi, ter vstopili tam nekje ob pol devetih. V smeri so bile presenetljivo dobre razmere glede na to da je bila dnevna temperatura po dolinah okoli petnajst in na Kredarici tri stopinje. V zgornji polovici smeri je bila široka in globoka razpoka, ki se bo ob prvi otoplitvi še močneje razširila dol do doline. Izstop iz smeri, ki je običajno prečka v levo (M) , je bil sedaj po globokem strmem, ter ne najbolje predelanem snegu. Izplezali smo ob…

V nedeljo smo jo mahnili (Aleš, Borja, 2x Primož, Vito in jaz) na Ograde. Bilo je veliko snega, sonca in višincev. Ker cesta do planine Blato ni splužena, je treba avto pustiti v dolini. In ker so bile temperature pomladanske, je bilo treba štartat res zgodaj. Zato smo nekateri polovico poti porabili za prebujanje, drugi so zgleda šli prej spat;) Pot je dovolj dolga in nudi veliko primernih mest za postanke s čokolado. Na najstrmejšem delu ti družbo delajo macesni, ki se jih lahko hvaležno okleneš. Sneg je bil dober, presmučali smo ene dve čudoviti flanki. Temu sledi rodeo po gozdu in smučarski kros po cesti do doline.                     In ker se obilica prostega časa…