Na predvečer sprejema in vsesplošnega rajanja, razvrata ter prostaštva je v okolici Vogarja potekala tura pripravnikov na temo orientacije. Kot je že tovariš Busanc zapisal, smo turo uspešno izvedli. Kljub ne idealnim razmeram smo praktično ponovili osnove orientacije. Peščica trmoglavih in vztrajnih pripravnikov je preizkusila veščine na terenu, kjer pa je prednjačil predvsem Stari, ki nas je uspešno pripeljal na cilj. Četudi z napol razpadlo mokro karto .

V okviru alpinistične šole smo se v soboto odpeljali do Kalsa in s težkimi ruzaki odpešačili do koče Stüdlhütte. Nekateri smo postavili šotore, drugi rezervirali prostor v zimski sobi. Potem smo šli do ledenika pod Grossglocknerjem, kjer je imel Poli predavanje o gibanju ledeniške naveze in z Robijem demonstriral reševanje padlega iz razpoke. Reševanje smo povadili še mi in se ob mraku odpravili spat. Naslednji dan smo se nekateri po grebenu Stüdlgrat odpravili na Grossglockner, drugi pa do koče Erzherzog-Johann-Hütte oziroma do Kleinglocknerja. Vreme je bilo super (ponoči ni bilo nič kaj preveč mraz), prav tako razmere. Idilo so zmotili le glasni Madžari v sosednjem šotoru (ponočevali so vsaj do 20-h) in lisica, ki mi je iz vreče s hrano sunila isosport tablete.

Včeraj sva z Dalenjcem preplezala novo smer v JZ steni Lešarjeve peči nad Mlinarico . Mal je blo mraz, pa mal je pihal veter, pa mal, ampak res mal, je blo snega  drgač pa je blu lušnu. Smer se kliče "Jesenska oda", težave pa nekje IV-V, visoka 300 m. Kljub nizki oceni, se mora človek vmes parkrat kar malo pomatrat, pa klini gredo slabo noter, tako da je včasih mal več med lufta med varovali . Skala je dobra, razen tam kjer je bolj krušljiva , ampak sva precej že spucala . Aja, zjutraj sva na travah pod steno presenetila trop kakih 20 mladih gamsov, ki so jo potem v koloni eden za drugim podurhali proti ostenju Zidne sten .

Z Edvinom sva jo splezala v nedeljo (Edvin je bil lokomotiva, jaz vagon). Smer v celoti ni težka, z izjemo detajla, kjer sem se jaz "švercala" oz. se potegnila za komplet, in znana prečnica. Sama smer veliko poteka levo in desno, kar naprej se nekje preči. Drugače pa je skala dobra, kompaktna. Tudi čez plate se lepo spleza.

Raztežaji, kateri so lažji pa imajo ponekod kar nekaj naloženega šodra. V celotni smeri je zabitih klinov bore malo, v težjih delih pa jih ne manjka. Možnosti sidrišč (skoraj vsi so že zabiti) pa so super z vidika varnosti, saj si večinoma pod kakšno "streho". 

Zadnji raztežaj se začne s kaminom, ki je nekoliko moker in sluzast , na koncu še krajša prečnica in ven na grušč.

Včeraj sva s Špelo plezala Bavarsko smer v Triglavu. Štart iz Ljubljane ob 4h in ob 8:30 sva bila pod steno. Pred nama je bila ena naveza kar ni slabo za tako lep dan kot je bil napovedan. Medtem ko sva se pripravljala je prišla še ena naveza in ko sem plezal še ena in ta zadnja je naredila celo štalo. Že v prvem raztežaju sta arogantno prehitela predzadnjo navezo, ki je čakala, da se smer sprosti in nato še bolj arogantno mimo mene, ko sem bil na vrsti za plezanje. Potem sem jih nekaj raztežajev čakal, ko jima je uspelo prehiteti še prvo navezo. Vodja te arogantne naveze je bil član GRS in vsaj od takšnih bi pričakoval primernejše obnašanje in predvsem skrb za varnost, ki jo je ogrožal saj se med prehitevanjem proži bistveno več kamenja. Smer je res klasika in v njej je zato pričakovati večje število navez, ki se ob strpnem vedenju, sicer nekoliko pošasneje, vseeno lepo zvrsijo. Pozivam vse, ki so tako dobri in hitri in nimajo potrpljenja plezati v vrstem redu kot se pride na vstiop, da si izberejo drugo smer. Triglavska stena jih ponuja obilo, ki so včeraj samevale.

Drugače pa je smer še vedno lepa.