V sredo 22.8. sva se z Anžetom lotila Hudičevega stebra v Prisanku. Iz Lujbljane sva se odpravila šele po 7 uri, ker sva imela na začetku malo drugačne načrte. Med potjo pa sva se odločila za znameniti steber.

V spodnjem delu je skala dobra in plezanje je prava uživancija, višje pa je vse skupaj bolj podrto. V zgornjem delu sva šla malo prezgodaj iz kamina in si tako smer še malo začinila, vendar sva na koncu vseeno našla izstopni preduh. Ta je dolg cel raztežaj in kot pravi Mihelič ni za debele plezalce :). Po izstopu iz preduha pa te čaka še precej zahteven in podrt raztežaj, ki te pripelje na vrh stebra, le nekaj metrov stran od Hanzove poti.

Na vrhu sva bila šele po osmi uri zvečer in se po Hanzovi poti s čelkami spustila v dolino.

Kot že rečeno, sva v nedeljo s Tedijem po sili razmer plezala to smer, Tik pred dvanajsto imenovano. Plezarija je kar lepa, na momente težka, dostojno nasvedrana a če si malo švoh "in the psyche department" imej s seboj še kakega prijatelja a.k.a. metulja a.k.a. frenda . Vsa sidrišča so nasvedrana, sestop pa poteka s spusti po vrvi preko smeri. Bodite zgodnji, ker okrog enih sonce doseže steno in zahajca, da bi lahko pekel jajca .

Včeraj sva z Miho plezala Bavarsko. Ko sva se še po temi vozila proti Vratom, sva lahko opazovala bliskanje nad Avstrijo. Kasneje se je vreme kar poštimalo, napoved pa je bila na splošno lepa. Ob stiku z Nemško sva bila relativno zgodaj, zato sva razmišljala, da bi nadaljevala po Nemškem stolpu. Ker sem že večkrat poslušal grožnje o izgubljanju v Dolgi Nemški, sva se odločila za izstop Zimmer-Jahn, kar se je izkazalo za pametno, saj naju je med sestopom nekje na sredi Slovenske ujela nevihta. Hujšega ni bilo, saj sva v Vratih imela že sonce.

Sicer pa nama je bila smer lepa. Skala je kompaktna, težji deli so nabiti (frienda sem vtaknil le enkrat, ko sem šel malo v varianto), orientacija pa tudi ni težka. Paziti je potrebno le, da od "klavstrofobične" kotanje ne greš predaleč v levo in da odviješ navzgor po rahlo previsni? (spodmol) dvojki.

Slike so na:

https://picasaweb.google.com/116126943843564832200/BavarskaInSlovenska

S Špelo sva si za prvi stik s Steno izbrala ležerno-uživaško Kratko nemško. Za bodoče ponavljalce je v smeri ostala ena paprika (nekje med Zlatorogovimi policami in izstopom), klinov je pa v smeri že tako ali tako dovolj.

Slike najdete na:

https://picasaweb.google.com/116126943843564832200/KratkaNemska

Včeraj smo se Luka, Barbara in jaz odpravili na Grintovec. Od Planšarskega jezera (Jezersko) smo se povzpeli najprej do Češke koče in nato pot nadaljevali do vstopa v Grintovčev steber. 

Plezali smo sicer celi čas v senci (milimeter sonca sicer nebi škodil ), ampak lahko rečem, da mi je bila ta smer resnično zelo všeč. Zaprti tip plezanja, zelo lepa in dobra skala, pa celi čas plezaš, ni šodra, pa zelo lep kamin je na koncu smeri . Detajl je v četrtem raztežaju - iz lope na desni prečiš na levo do zajede. Vstop v kamin se prične s previsom, ki sicer zgleda zoprn, ampak se maš kje za prijeti, potem si pa že tak v kaminu . Ko se zbašeš ven iz kamina, si pa že praktično na gredi. Štanti so opremljeni, klinov je tudi kar nekaj.

Seveda smo šli potem še na vrh Grintovca (sej pa nismo bedniki ). Skratka sledili smo grebenu stebra, zavili levo, nekaj raztežajev (naloženih, krušljivih), prišli na rob stene, malo hoje, veliko kamenja in užili lep razgled. 

Sestop je sledil žez Mlinarsko sedlo in nato do Češke koče na zasluženo pivo in radler. Koristno preživet dan . 

Slike je prispevala Barbara.