Kaj se dogaja

Malo z zamudo, a vendarle še naše nedeljsko pohajkovanje... Robi, Domen in jaz smo se odpravili k sosedom v Italijo, natančneje v Bele vode. Naš cilj je bila Visoka bela špica, mahnili pa smo jo po severnem razu.      Z Domnom sva se prvič odpravila na alpinistično turo, zato malo treme, a predvsem navdušenja ni manjkalo. Po daljšem dostopu, ki se začne po lepi gozdni poti, je sledila še potka po nekem šodru, po kateri sta Robi in Domen bila kar v prednosti pred menoj. No medtem, ko je sonce že veselo pripekalo, sem si resnično želela, da bi bila gams ali kozorog. Robijeva ideja o ptiču je bila sicer še boljša ja. Lepo bi lahko priskakljala ali priletela pod steno, ampak dobro ostanimo…

  Oba Dolenjca sva šla v petek zvečer spat na Pasterco. Po uri in pol spanja sva se dvignila 1000m do bivaka pod S steno in odložila šotor in ostalo kramo.   Že malo pozno sva vstopila  v ozebnik. Spodnjih 100m se imenuje kanon futr se mi zdi – je jasno zakaj. Po ozebniku so leteli kamni, led, sneg, ruzaki, gurtne, Avstrijci imajo čist preveč robe. Zadnje tri cuge sva se varovala, težave okoli M3, gnil sneg, veliko vode, krušljiva skala. Od škrbine je še 10min do vrha, ki je bil žal v megli.   Spustila sva se 1700m mimo Adlersrueja do Ledenika in potem 1000m vzpona nazaj do bivaka.   Šotor, večerja, spanje. Naslednji dan šajba. Plan je bil zlest še eno grapo, pa je…

Z Domnom in Matijo smo šli v petek zvečer v Veliko dnino. Noč prespana na snegu je bila polna zvezd, tako da je bil kar greh zapret oči. Zjutraj smo z zatrepa Velike Dnine zavili v levo na Veliko Ponco. Dva kamina sta postregla s težavami do II stopnje.   Ko smo se vrnili v zatrep do naših stvari, smo se razšli - Matija je šel nazaj v Krnico, z Domnom pa po zahodnem grebenu na Oltar. Do zadnjega kotička napolnjena nahrbtika sta pošteno otežila vzpon, zato sva se tu pa tam tudi povarovala. Sledil je sestop do Grla, nad katerim je še nekaj snega in nato naprej proti bivaku II. Rokavski ozebnik se je pokazal v zaliti obliki, zato za naslednji dan ni bilo dvomov.     Po še eni…

Dan po gorskem maratonu 4. občin sem si zaželel dokončnega uničenja nožic, zato smo bili domenjeni Petra, Stari in jaz za plezarijo na Vršiču. Starega je zvila bolezen, tako da sva se s Petro sama zapeljala do prelaza. V načrtu sva imela Severni raz Male Mojstrovke, a sva zaradi sonca in številnih navez kmalu spremenila načrte in zavila v Košir - Brelih. Smer namreč poteka v S steni NŠG-ja (beri kot: hladovina ), pa še lepa je , pa še nobene naveze ni bilo v njej . Skratka super dan, sedaj pa doma zdravim musklfiber .  

Danes se nas je 7 tečajnikov (Kaja, Neli, Eva, Anže, Grega, Blaž, jaz) odpeljali v Vipavo na steber in splezali smer Steber.... vsi smo bili danes prvič...lepo, za sprostitev. Da že nismo bili doma

Leto se je zavrtelo in z njim prvomajska, že kar tradicionalna, Provansa. Letos nas je zaneslo, kamor do sedaj Železničarji še niso šli plezat. No, jaz tako ali tako nisem vedela kam se gre, dokler nisem bila tam. Sem se samo priključila, tečajnica, ker sem si zaželela videt kako zgleda enotedenska plezarija. Šli smo v Var, francoski departma, ki leži v južnem delu regije Provansa-Alpe-Azurna obala ob Sredozemskem morju. Na pot smo se odpravili z avtomobili, preko Padske nižine in do naše "štant baze". Le-ta je bila kamp Les Blimouses, kaj pomeni, ne znam napisat, ker ne razumem francosko, me pa spominja na neke modre miši. Kamp se nahaja v bližini vasi Callas, skrit med drevesi. Poleg…

Kot je bilo že napisano, smo v soboto plezali v Mrzli gori smer Avrikelj. Z mano na vrvi je bil Anže a.k.a. Stari . Smer je lepa, fajn nabita in kratka. Ravno prav za te dni, ko ploh prežijo za vsakim vogalom .       

V soboto smo se dve navezi (Robi, Grega, Blaž) in (Poli, Anže) odpravili v Kamniško-Savinjske Alpe. Podali smo se v smer Avrikelj, ki leži v južni steni Mrzle gore. Dostopa ni veliko, se pa vseeno zadihaš, če vodi Poli.  Smer je lahka (IV+/III-IV), dolga okoli 150m, za kar smo porabili okoli 2 uri. Na nekaterih odsekih je bila smer še nekoliko mokra, nekaj je bili tudi krušljive skale in naloženega kamenja. Smer je v celoti dobro opremljena s klini, tako za vmesno varovanje, kot za postavljanje sidrišč. Potrebovali smo samo nekaj zatičev, frenda in en klin, ki sem ga izbil z mojim novim kladivom.   V planu smo imeli splezati še smer v Frenkovih ploščah, vendar smo se zaradi vremenskih…