Kaj se dogaja

Malo pozno a vendar . V nedeljo po izpitih smo peljali novo pečene pripravnike plezat. Z mano na vrvi sta bili Eva in Neli, podali smo se v Humar - Škarja. Punci sta spoznali, da je plezanje v steni malce drugačno od plezanja v plezališču. Malo ju je tudi "navijalo" v roke zaradi izbijanja klinov, ki sem jih pač zabil z velikim Z, haha. Punci sta se izkazali in upam, da tudi uživali v ambientu in vremenu . Bil je lep zaključek izpitnega obdobja .       

Letos smo si za praktični izpit letošnje alpinistične šole sposodili poligon GRS Kamnik v Kurji dolini. Na petih delovnih točkah je izpit opravljalo 21 tečajnikov. Med tem, ko smo nosilci posameznih točk odločali ali smo bili z delom tečajnikov zadovoljni ali ne, so nam tečajniki pripravili piknik. Naslednji dan smo tiste tečajnike, ki imajo preveč časa in ga lahko zabijejo za tako nekoristne aktivnosti, kot je alpinizem, peljali v hribe. Takšnih tečajnikov je bilo 9. Razpršili smo se po Koglu, JV steni Planjave in Staničevem vrhu.  

Na drugega maja dan sva se z Jašo spravila pogledat Z steno Storžiča. Glede na opis ponuja lepo plezanje v dobri skali in tako tudi dejansko je. Moram priznat, da sem bil precej presenečen na lepoto prehodov in kvaliteto skale. Sicer svedri v smeri malo kazijo vse skupaj ampak "šta je, tu je" kakor bi se reklo v starih časih . Plezala sva pa kombinacijo Direktne in Lojzkove smeri. Bilo je fajn. Za konec sva skočila še na vrh Storžiča in čez Škarjev rob nazaj v dolino.      

Z Metkom sva del praznikov preživela v Dolomitih nad Cortino. Napoved je obetala lepo vreme in nisva bila razočarana. Oba dneva je bilo sonce in jasno nebo, skala skuha in topla, pod stenami in na dostopu sicer nekaj snega ampak ne preveč. Sončna krema je prišla kar prav . Tako sva v dveh dneh splezala štiri smeri in uživala v super skali. Neke gužve ni bilo opaziti , samo v soboto je bila še ena naveza v sosednji steni, pa nekaj posameznikov se je sprehajalo po ferati na Col de Bois. Skratka super je bilo .                 

V soboto sva z Lukom zlezla Slovensko smer v Severni steni Triglava.Razmere so bile,glede na klavrno višino snežne odeje, nad pričakovanji.Smer postreže z več skalnimi skoki med njimi trije malo bolj tečni in  razgibano plezarijo,sneg,skala,led.Napredovala sva hitro,v skoku pri Belih platah sva  prehitela navezo,nato po Bučerjevi steni čez zadnji daljši skok v Slove nsko grapo,za njo pa po (staroslavnem) Prevčevem iztopu na vrhu stene iztopila ob 10.30.Na toplih sončnih žarkih sva pojedla vsak svoj sendvič za tovariša,ter zatem preko Kotla gazila do Staničevega doma,od tu sva skočila še na Begunjski vrh,2460 mnv. Sestop čez prag v dolino za Cmirom, nama je vzel kar nekaj časa,saj sva…

Par dni po Luševem grabnu in nekaj dni pred napovedano odjugo sva se z Boštejem odpeljala v Log pod Loško steno in se podala v eno lepših lednih zadev zmerne težavnosti tistega konca, Lukežev led (II+/4). Zadeva je lepo vidnna iz parkirišča v Logu in zgleda zelo lepo. Enakomeren leden trak pada po široki zajedi. Po približno uri dostopa in že nekaj dostopnega pikanja, je Bošte zapičil stroje v vstopno sveč(k)o. Čakali so naju trije skoraj polni 70-metrski raztežaji v solidni enakomerni naklonini in z odličnimi mesti za varovališča. Led pa je bil zelo mešan, od steklastega z velikimi krožniki do čisto vodnega putrčka. Potem se je strmina unesla in v nadaljevanju naju je čakalo še več krajših…

12.2. smo se v bohinjske Voje odpravili ferajnmajster, Primož, Luka in jaz. Namenili smo se v popularno ledno smer Lušev graben (WI3, 200m). Smer svojo popularnost dolguje kar lepemu, nepretežkemu plezanju in petminutnemu dostopu. Na vstopu smo potegnili štartno številko in se postavili v vrsto. Na srečo je šlo kar hitro. Višje se je gneča umirila in uživali smo v lepem ledu. Razen prvega raztežaja, ki je kar dolg in solidno stm, gre v nadaljevanju za serijo krajših skokov in vmes malo hoje. Zaključil se je z 15 metrov dolgim, solidno stmim raztežajem iz lepega putrčka. Skratka, lepo zapravljen dan.                                                

V četrtek 9.2.2012 smo Boštjan, Mare in jaz splezali nov slap v okolici Borovnice. Poimenovali smo ga Krstni slap  v Žlofotcu. Slap je sestavljen iz dveh večjih skokov, med katerima je 100m položne struge. Prvi je visko 40m, drugi pa 30.  Ocenili smo ga  takole II/3-4 WI 90°/60°- 80°, 70m. Za vse skupaj smo porabili okoli 2h. Drugega skoka žal nismo poslikali, ker nas je ujela tema. Sledila je zaslužena malica v bližnji piceriji in pregovarjanje o imenovanju slapu.