Kaj se dogaja

Vremenska napoved je obetala kakšno plohico, vseeno sva se z Juretom odločila, da greva plezat v Debelo peč. Plezala sva SV raz, IV+/III-IV, 500m. Dostop se vije od Kovinarske koče po lovski poti mimo potočka kakšno uro. Skala je razmeroma dobra, vedno lahko najdeš zanesljiv oprimek. Jure je sicer rekel, da bolj podrte stvari še ni plezal in gladko prepustil vodstvo V prvi tretjini smeri naju je pral rahel dež, kasneje je pa vreme držalo. Prvi del raza je širok, tako da nimaš občutka, da plezaš po razu. Smer je kar dobro opremljena, vseeno moraš zabiti kakšen klin. Sestopila sva po lovski stezi med Trapezom in Brdom. Začetek poti označuje velik možic. Zgoraj imaš dva skoka, II, v spodnjem…

Malo z zamudo, pa vendar. Drugi teden julija je že skoraj tradicionalno rezerviran za tabor v Dolomitih. Letos smo se spet nastanili v kampu Rochetta v Cortini. Najbolj zagreti so bili tam že v petek, glavnina pa nas je prišla v soboto in ostala teden dni do nedelje. V času tabora se nas je zavrtelo približno 30 Železničarjev.   Prvi vikend smo si nekateri vzeli za ogrevanje v krajših in lažjih smereh, drugi pa so izkoristili nedeljsko vreme za osvajanje dolgih smeri v Punti Fiames. Tako sta Tinetova in Boštijeva naveza splezali Spigolo Jori (V, 550m), Lukova naveza pa Dimai (IV, 500m). Pet pa nas je bilo težke boje ob spremljavi Golice s celo vojsko Italijanov v 180m smeri v Sas de…

Včeraj, 3.8. sva z Boštejem izkoristila dan pred (ponovnim) poslabšanjem in zlezla Helbo (VII+(VI, A1), V-VI, 350m) v Triglavu. Smer je delo tržiške naveze Anderle, Rožič, Srečnik iz leta 1971 in je verjetno kar prva smer, ki se spopade z osrednjim delom stebra med Črnim grabnom na levi in Skalaško na desni. Ker gre za klasiko, zvito zmota med strehami in previsi, na enem mestu pa zvitosti vseeno zmanjka in uporabi svedrovce čez gladko ploščo. Ko je bila smer prvič prosto ponovljena, je imela kar hudo oceno VIII, sedaj pa se je ustalila nekako pri VII+. A to vseeno ne pomeni, da gre za 6b+ iz Črnega kala. Detajl je precej zabeljen in zahteva tako moč kot gibanje. Je pa varovanje dobro…

Ker zadnje čase vikendi ne postrežejo s stabilno dobrim vremenom in tudi ta ni izjema smo včeraj odrinili iz Ljubljane že ob 5h. Prevoz smo popolnoma optimirali in v avto smo se posedli Luka, Jaša, ki sta bila namenjena v Zajedo skute ter Šela, Tomaž in jaz za Južni raz. Dostop ni primerljiv s tistimi, ki smo jih okusili v Dolomitih saj se je vlekel skoraj 3h. Pod steno je vsaka naveza odšla v svojo smer. Po Miheliču smo za vstop v raz izbrali prvo gredino. Pod prvo štirico smo se navezali in sledila je lepa, uživaška in razgledna plezarija. Nismo hiteli zato smo predviden čas plezanja kar dobro prekoračili. Smer ves čas sledi razu ali pa vsake toliko po njegovi vzhodni strani. Skala je res…

Včeraj sva z Domnom izkoristila nedeževno napoved in odšla v Triglav. Domen si je zaželel eno daljšo plezarijo in izbrala sva Smer Sandija Wisiaka (V, 600m) v zahodnem delu Triglavske stene. Smer je delo dveh legend, Uroša Župančiča in Franceta Ogrina, ki sta smer zlezla l. 1933. Velik del smeri poteka čez kompaktne plošče z majhnimi oprimki in stopi, kjer lezeš večinoma na trenje. Ob misli, da sta vse te musave detajle stara mojstra zlezla z takratno opremo, predvsem plezalniki, lahko rečem samo Ala jim vera . Skala je večinoma zelo kompaktna (razen rdečega kamina nad stikom s Tržaško zajedo) in solidno opremljena, vendar je tip skale tak, da se marsikje ne da zabiti, zato klini niso…

Da bo Bošti pred Dolomiti bolje vplezan, sva dan pred odhodom (8.7.) skočila na eno popoldansko v Nad Šitom glave, kjer sva zlezla Spominsko Srečka Rihterja (VI-/V+, 250m). Smer sta l. 1983 zlezla legendarni Slavc Svetičič in Robi Rot. Začetek je skupen z Madono, nato pa pod strehami Madona zavije desno, Srečkotova pa levo v zajedo. Prvi raztežaj je bil malo zoprno moker, nato pa se je začela lepa zajeda s kar pošteno plezarijo. V naslednjem raztežaju nama ozki kamini niso dišali, zato sva zavila levo na raz (VI-), kjer je bila plezarija precej lepša, a zaradi slabšega varovanja bolj psihično zahtevna. V nadaljevanju sledijo lepe zajede z dobro skalo. Na koncu zajede nisva prečila desno,…

Vikendi so zadnje čase bolj deževni zato smo včeraj po službi izkoristili lepo popoldne in se odpravili na Vršič. Jani je s Primožem splezal Steber ob kamenkovem kaminu, jaz pa sem peljal Simono in Tadeja čez Kamenkov kamin.

Pa smo preživeli še ene morske počitnice z nekaj skale, tokrat na Hvaru. Vreme je bilo za konec maja prav pretirano vroče in, če ne drugega, je segrelo morje, da smo lahko tudi plavali in čofotali. Dopoldan smo še nekaj brcali s kolesi, ture po Hvaru so res božanske, klancev kolikor hočete, pa tudi glavnim cestam se da dobro pobegniti. No, Hvar pa je pomemben še zaradi dejstva, da je otok, ki ima največ plezališč (dobro, Brač ima največ sektorjev) in smeri v Dalmaciji. Smeri pa skupaj preko 100. Že pred leti sem raziskoval del plezališč, tokrat pa so padla tri, Šuplja stina (Slovak's rezidence), Milna in Stiniva. Stiniva ima sektor tik ob cesti (yeah), ki je dobra uvertura za zaobljeno…