Zala Sajko

Zala Sajko

09 avgust 2019, 10: 05

6. ŽAOŽ

Letošnji  ŽAOŽ je potekal v znamenju vzgojnih lekcij. Dva dni so nas pridno vzgajali oskrbniki koče na Grohatu v sodelovanju s severnim ostenjem Raduhe.

Prva postojanka: Popravni dom na Grohatu. Po prihodu smo ob pivu brskale po vodničkih, se navduševale nad zajedami, si postavljale prečkaste izzive in s pivom pomešane sline so kapljale po opisih platk. Groho nas je kmalu nagnal spat, luč je ugasnila malo čez 10 in na skupnih ležiščih je zavladala popolna tišina (ki jo je vmes za 10min prekinila pozabljena budilka).

Naslednje jutro je Ajda vstala ob petih in šla pogledat ven, videla je le temno nebo in mokre skale. Ob sedmih smo se vse zbrale ob zajtrku. Zunaj še vedno ni izgledalo posebej vabljivo, temni oblaki so zakrivali nebo in macesni so se majali v močnem vetru. Med zajtrkom so se pridružile še Špela, Tea, Nika ter Gita in naveze so zagrizle v klance proti Raduhi. Malo za njimi pa je na svoj legendarni pohod stopila še pohodna sekcija.

Po zajtrku nastopi čas za dejstva in lekcije:

 

  • Pristop do koče na Grohatu: Špela, Tea, Gita, Nika

 

  • Pristop do koče na Loki čez Durce in nato pristop na vrh Velike Raduhe: Meta, Tea, Mia

Lekcija o premagovanju strahov: Tea in Meta sta s seboj na Loko in Raduho vzeli Mio in tako je Tea premagala strah pred psi ter postala šepetalka psom.

 

  • Pristop čez Durce na vrh Velike Raduhe: Nika

 

  • ZZ: Urša, Ajda, Saša

Ajdin povzetek smeri ZZ: “Pri prvi smo imele malce težav s prečko v drugem cugu, saj nismo vedele ali se zaključi pri zadnjem svedrovcu (ker je bil na skici tam vrisan štant), zato smo najprej rinle naprej proti desni. Po uporabi vseh naših plezalskih sposobnosti, smo se odločile za umik nazaj na štant, kjer smo se vse po posvetu skupno odločile, da krenemo od zadnjega svedrovca v prečki direktno navzgor. Po tem premisleku je šlo naprej vse gladko in smo kljub premraženim prstom priplezale na vrh smeri :-)”

Lekcija previsne prečke: Če v smeri z oceno IV+, prečka postane previsna in se držiš samo še za en krimp, verjetno nisi več v pravi smeri.

 

  • Smer čez plate: naveza Ciganka, VesnaI, Neža in naveza Špela, Sandra, Brina 

Vesnina izjava o smeri čez plošče: “Kot obljublja Mihelič, je smer res lepa in osrednji del po zajedi/plati je čudovit. Pa tudi "knežji kamen" v zadnjem raztežaju je osupljiv. Ampak na doživljanje smeri ne vplivajo le skale, ampak tudi družba. In tako je smer postala še boljša. Petra je lahkotno odplesala čez smer, z Nežo pa sva se zabavali ob spodbujanju druga druge, razumevanju slabe psihe in se na štantih družili še z drugo navezo. Skupaj smo zmrzovale v tem svežem in vetrovnem jesenskem, ups, poletnem, dopoldnevu, vendar nam mraz ni prišel do živega. Pri tem so ključno vlogo gotovo odigrali mandlji obliti s čokolado, ki nam jih je proti podhladitvi predpisala zdravnica. Super je blo! :D”

 

  • Poskus Bukovske zajede, ki je postal skrivnostna in razburljiva dogodivščina v kombinaciji Micinega stebra in Stanetove zajede (a še kdo opazi neke globlje pomene v imenih stebra in zajede? A je Micin steber v resnici Stanetov in Stanetova zajeda v resnici Micina?) + pristop na vrh Velike Raduhe: Komandos in Zala. 

 

Popoldan je minil v znamenju vrhunskih Kločevih nudlnov in piva. Domov so se odpravile Špela, Petra, Brina in Komandos. 

Nova dejstva in lekcije: 

Pristop na Lanež čez Durce: Sandra in Mia

 

Pristop na Veliko Raduho po zavarovani poti in pristop na Lanež: Gita

Na poti na Lanež je Gito doletela strašna nezgoda - bližnje srečanje z borovnicami.

 

ZZ: naveza Nika-Neža ter naveza Zala-Vesna I.

Taktična lekcija: Včasih neizkušena mlajša pripravnica ni popolnoma prepričana v svojo sposobnost vodenja naveze čez celo smer. V takšnih primerih je uporabna taktika, da se pod smerjo počaka bolj izkušeno navezo in se jo prijazno spusti naprej (Čakanje pod smerjo vsekakor ni priporočljivo, če ne veš, ali v smer sploh pride še kakšna naveza). S takšnim taktiziranjem vse skrbi glede orientacije odpadejo. Pa za štrik lahko zaprosiš, če se ti zdi, da se s kakšno previsno zajedo ne boš najbolje razumel. 

Lekcija odlomljene šalice: Vedno samo misliš, da nekaj imaš, v resnici nikoli nimaš ničesar. Tudi, če si prepričan, da nekaj trdno držiš v rokah, se lahko vsak hip odlomi, odleti v dolino. 

Lekcije o tovarištvu: 

  • Bogate možnosti mednavezne podpore: Medtem, ko si ena naveza izmenjuje opremo in gleda skico, ji druga, čakajoča naveza lahko premeče štrik, ju napoji z vodo in na hitro prešteje matičarke na pasu napredujoče plezalke, poleg tega lahko tudi pomaga med varovanjem in pazi, da vrv vselej lepo teče skozi roke varovalke. - te lekcije nas je naučila VesnaI support level over 9000!
  • V slogi je moč: Dolgi in zaviti raztežaji radi povzročajo preglavice s trenjem in varovanje drugega tako postane manjši napor. Takrat lahko, če je na sidrišču še ena naveza, le ta priskoči na pomoč. Ena oseba vleče štrik plezalke, druga ga vleče skozi avtoblok in zadeva kar naenkrat postane zabavna, hitra in preprosta.

 

Bukovska zajeda v alternativnem slogu ali poskus Bukovske, ki je postal “kombinacija Bukovske zajede - Stanetove zajede ter neki neoznačenega”: Ajda, Urša, Saša

Ajdin povzetek dogodivščine iz Bukovske zajede: “Druga smer se je začela z iskanjem vstopa in kljub dobremu nasvetu Zale (ne it preveč v levo), sva z Uršo silili (preveč) v levo, a sta nato nekaj minutno Sašino prepričevanje in njen občutek za orientacijo podala dovolj argumentov, da smo zarile v prave skale. Prva dva cuga sta potekala brez problemov, v nadaljevanju pa sem kot tisti dan prva v navezi poizkušala najti pravi vstop v tretji cug, a ker ni bilo videt nobenega klina, ga seveda nisem. Po plezanju navzdol sem (zopet po skupnem posvetu) zarila navpično nad štant, kar se je izkazalo za kar zahteven detajl (vsaj kar se moje psihe tiče). Po zabijanju klina z levo roko (tok dobr zabit, da ga pol ni bilo mogoče več izbit) sem se povzpela višje in naletela na neko zajedo s poko, ki me je spet vrgla iz tira. Zopet frend in klin za psiho, nato pa v lažji svet in po II. na vrh smeri. Na vrhu pa čokolada in sonce .”

In še Sašin komentar: “Me smo se kr taprave tri skup najdle… ena ni hotla met nč, druga frende, tretja kline... skupej smo pa vse splezale.”

Lekcija srednje Raduhe: Ne preveč levo od spominske plošče za Stanetovo zajedo.

Lekcija težkega detajla: Če zmanjka grifov, se vedno lahko primeš za nogo soplezalke.

 

Ko smo se vse naveze spet zbrale na Grohatu, je napočil čas za odhod. Poslovile smo se od oskrbnikov ter se jim zahvalile za vse uporabne in večne vzgojne lekcije. Fotke so od vseh in niso niti slučajno po vrsti. So pa zato ene postrani.





© 2024 Alpinistični odsek Železničar | Izdelava spletne strani dpoint.si