Kaj se dogaja

Pred kratkim sem le zbral pogum in opravil praktični izpit na ferjanu. Zato sva se na pobudo Neli prejšnjo nedeljo zagnala v steno Nad Šitom glave v Smer po zajedi. Šlo je za preizkus mojih plezalskih  in predvsem Nelinih psihičnih sposobnosti, kako se bo obnašal njen drugi konec štrika. Prva dva raztežaja sta nudila res kompaktno skalo, po oceni vodje primerljivo z dolomiti. Plezarija se je nadaljevala v malenkost bolj zrukani skali po zajedah, kaminih in razih. Zaradi večih navez v steni je bila komunikacija v včasih otežena, sem pa zanimivo, razločno prepoznal Robija po smehu, ko je 200m pod mano po poti iskal svojo smer. Proti vrhu je sledila še prečka po široki polici in izstop…

Ker nama je slabo vreme za vikend odneslo plane, sva s Tedijem plezarijo prestavila na prvi lepi dan in tako sva v četrtek zarinila v Travnik. Ker sva oba še malo okorna v vertikali, sva se želela še malo vplezati in si izbrala Zajedo, ki jo spremljajo sami superlativi. Zares čudovita in strma smer in samo čudiš se lahko, kako sta mojstra Levstek in Kilar leta 1953 našla prehode čez tisto precej zastrašujočo steno. No, ko si enkrat noter, ni tako strašna :). Je pa strma :). V steni sta nama družbo delala še dva prijazna Kamničana, tako da je bilo veselo do vrha :). Kaj reči glede smeri? Dobra skala, lepi prehodi in dovolj klinov za sproščeno plezanje. Je bila pa meni kar težka ampak to ni…

Ker se je ta teden vreme za nekaj dni stabiliziralo, ga je bilo treba izkoristiti za kakšnega izmed projektov sezone. Zato sva se z Žiletom v četrtek, 4.8., podala v MKM, v Frančkovo smer Meč (VI+/V-VI, 800m). Potek smeri je od povsod dobro viden, gre po enem izmed najbolj izrazitih razov v Julijcih, levo ob eni najbolj izrazitih zajed v Julijcih, Cozzolinovi zajedi. Najprej zgodba. Pod steno sva šla dan prej in ker je bilo "odlično mesto za bivak" ža zasedeno, sva izbrala alternativo v suhi strugi potoka. Ki pa ponoči ni bila več suha in naju je do jutra skoraj zalilo. Ker sva ob nenehnem kapljanju bolj slabo spala, sva zjutraj preslišala budnico in vstala šele uro kasneje kot je bilo…

V četrtek sva se z Davidom odpravila do Korošice, z namenom, da zlezeva Geršak-Grčar v Vežici. Ko sva prisopihala do Korošice, sva pozdravila oskrbnico, rezervirala prenočišče ter se hitro odpravila pod steno. Potrebovala sva malo več orientacijskega asa, ampak ko sva začela, je steklo brez težav. Smer je krasna, kompaktna in zelo zračna. Poplezala sva še do vrha, sestopala malo dlje kot mišljeno in se spustila do koče. Hotela sva v petek napadit še Planjavo, ampak je vreme to preprečilo in podala sva se nazaj v dolino.   

Sva se z Žiletom spraševala nekaj dni pred sobotnim vzponom po smeri Sanje delfina v Ojstrici. Uganko sva razrešila že v prvem cugu smeri, kjer sva se dobro stuširala in prijetno ohladila. Verjetno je bilo slednje razlog, da nisva popolnoma obšla uvodnega vodenega raztežaja. Po tuširanju sva prestopila v levo steno, kjer sva najprej premagala previs, potem pa v za Ojstrico povprečni skali nadaljevala v začrtano smer. Po preplezanem spodnjem delu smeri, sva zavila v raztežaj Ogrin - Omersa, kjer naju je zaradi slabe kamnine kar malo minilo. Štiri raztežaje sva zatem plezala po smeri Minljivost, kjer so naju navdušile strme in kompaktne poči, manj pa izstopni rahlo krušljiv raztežaj. Ker vse…

V petek zvečer sva se s Polijem zapeljala, no dlje časa vozila zaradi gospoda Putina, do planine Zapotok. Pozno sva prišla do staje in prespala. Zjutraj sva se ob zvokih premikajoče konzerve tune, ki jo je pomivala zapotoška zverina, zbudila in se odpravila proti Srebrnjaku. Najin cilj je bila Bratovska, ki sva jo hitro našla in uživala v super plezariji. Družbo nama je delala hrvaška naveza, s katero smo skupaj sestopili. Spakirala sva stvari iz Zapotoka in turo zaključila v Mojstrani na pici. Zapotok in Srebrnjak sta me res navdušila, zaradi neokrnjenosti in super skale. Bil je lep dan.        

Ta vikend so se kolesarski načrti sfižili, ker naj bi bilo v Dolomitih slabo vreme in sem kolo zamenjal za štrik. V soboto sem bil mentor Vanču pri izpitni turi za starejšega pripravnika. Plezala sva Zajedo v Skuti. Smer ima dobro skalo in je dobro varovana s klini. V težjih raztežajih je klinov že kar preveč. Ko iz težavnejšega dela izstopiš so klini zelo redki oziroma jih je težko najti, ker je možnih prehodov več. Pozitivno me je presenetila kompaktna plošča z ušesi v zgornji tretjini. Zajeda in previsi so bili precej mokri, a dobra skala in obilo zabitih klinov omogočajo varno plezanje. Vanč si je želel težje raztežaje plezati v vodstvu in ker letos nisem ravno vplezan, se njegovi želji…

Zaradi, kot vedno, vremena sva z Mihatom predčasno začela najin dopust v Val di Mellu. Po dolgotrajni vožnji čez prelaze iz Dolomitov nama je v večernih urah uspelo ugledati simpatično vasico San Martino. Naslednje jutro sva se podala par kilometrov višje v dolino Mello, ki je navdušila z granitom in s pogledi. Plezanje po pokah v katere frendi kar letijo in po platah, kjer se ti z varovanjem ni potrebno ukvarjati, ker ga ni, je bilo nekaj popolnoma novega. Iz sten pa pogled na pravljično dolinico s slapovi, kamnitimi hiškami in balvani. Dolina je nacionalni park, kar je edino primerno, in za vikend privabi (pre)veliko število ljudi. Lotevala sva se samih klasik, ker brez nekaterih smeri…